Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (12.976-13.000)


  1.      gráfika  -e ž (á) 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika; uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava grafike / pregled partizanske grafike 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v grafiki 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška grafika ◊ muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov; tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem ♪
  2.      gráfikon  tudi grafikón -a m (á; ọ̑) grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava: grafikon kaže, do katere mere so dosegli plan; delo bo ilustrirano s fotografijami in grafikoni; grafikon opravljenega dela / stene so polne grafikonov ♪
  3.      grafít  -a m (ȋ) mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov ♦ min. ena izmed oblik ogljika ♪
  4.      grafitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati, prašiti z grafitom: grafitirati glino; grafitirati vrata pri peči grafitíran -a -o: grafitirana površina; grafitirana mast za mazanje ležajev mast z dodatkom grafita ♪
  5.      grafízem  -zma m (ȋ) um. črta v površinski in kompozicionalni strukturi umetnine: vertikalni grafizmi; združitev grafizmov in lahnih barvnih poudarkov // likovno izražanje ali poudarjanje s črtami: preprost, a premišljen grafizem ♪
  6.      grafológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto; dati pisavo v analizo grafologu ♪
  7.      grafologíja  -e ž (ȋ) proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo // veda o tem ♪
  8.      gráfos  -a m (ȃ) teh. nalivno risalno pero s tušem za določeno debelino črte: tuširati tehnično risbo z grafosom; neskl. pril.: grafos pero ♪
  9.      gràh  gráha m (ȁ á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah; luščiti, obtrgovati grah; suh grah; grah v stročju; juha, riž z grahom; smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica ◊ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha ♪
  10.      gráham  neskl. pril. (ȃ) v zvezi graham kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice: graham kruh za diabetike ♪
  11.      Gráhamov  -a -o prid. (ȃ) v zvezi Grahamov kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice ♪
  12.      gráhar  -ja m (ȃ) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar ♪
  13.      gráhor  -ja m (á) njivski plevel s plodovi v obliki stroka: grahor se opleta okrog žita ♦ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus; vrtn. dišeči grahor okrasna rastlina z živobarvnimi cveti, Lathyrus odoratus ♪
  14.      grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno ♪
  15.      grajálen  -lna -o prid. (ȃ) star. s katerim se graja: zanj nima nikoli grajalne besede ♪
  16.      grájati  -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti grájati se nar. gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar) grajajóč -a -e: grajajoče besede grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti ♪
  17.      grajàv  -áva -o in grájav -a -o prid. (ȁ á; ā) star. ki (rad) graja: grajav človek ni prijeten ♪
  18.      grajênost  -i ž (é) ustroj, sestava, kompozicija: grajenost živalskega telesa / oblikovna grajenost skladbe ♪
  19.      grám  -a m (ȃ) utežna mera, tisočina kilograma: izračunati v gramih; tehta pet gramov [g] ∙ ekspr. do grama se vse ujema popolnoma, natančno; ekspr. zdaj ne utegnemo tehtati krivde na grame natančno presojati ♪
  20.      gramátičen  -čna -o prid. (á) slovničen: gramatično pravilo / popravljati gramatične in stilistične napake v nalogi ♦ jur. gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; lingv. gramatični subjekt osebek, ki stoji v imenovalniku; gramatično število ♪
  21.      gramátika  -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice ♦ lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne ♪
  22.      grámatóm  -a m (ȃ-ọ̑) kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika ♪
  23.      gráminger  -ja m (ȃ) alp. reševalna priprava, s katero nosi reševalec ponesrečenca na hrbtu: ponesrečenca so spravili s stene v gramingerju ♪
  24.      grámmolékula  -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol ♪
  25.      gramofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramofon: gramofonska igla; gramofonske plošče / gramofonski posnetek koncerta ♦ elektr. gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti ♪

   12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA