Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.276-1.300)



  1.      delikáten  -tna -o prid., delikátnejši () s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
  2.      delikasa  -e ž (ẹ̑) 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi
  3.      delikasen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami
  4.      delikasnica  -e ž (ẹ̑) redko delikatesna trgovina: kupiti ribe v delikatesnici
  5.      delíkten  -tna -o prid. () nanašajoč se na delikt: deliktna sposobnost / deliktna obveznost
  6.      delinkvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja
  7.      deliránten  -tna -o prid. () nanašajoč se na delirij: deliranten bolnik / delirantno stanje
  8.      delítelj  -a m () 1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila 2. redko delivec: delitelj je razdelil karte
  9.      delítev  -tve ž () 1. glagolnik od deliti: delitev dohodka na posamezne sklade; delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; delitev parcele na tri dele; delitev po delu; pravilnik o delitvi osebnih dohodkov / delitev hrane poplavljencem ♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo 2. biol. razmnoževanje organizmov z razpolovitvijo: podolžna, prečna delitev / delitev celice razpolovitev celice tako, da se najprej razpolovi jedro, nato pa ostali del 3. strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja: delitve pri zobniku niso enakomerne; utorska delitev
  10.      démanten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder
  11.      dematerializácija  -e ž (á) glagolnik od dematerializirati: težnja po dematerializaciji telesnosti / ekspresionistična dematerializacija jezika
  12.      dematerializíranost  -i ž () lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe
  13.      dematerializírati  -am dov. in nedov. () odvzeti čemu čim več materialnega: gotska arhitektura dematerializira stavbo; umetnost se je vedno bolj dematerializirala / dematerializirati človekova realna doživetja dematerializíran -a -o: dematerializirana telesnost
  14.      deménten  -tna -o prid. (ẹ̑) med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: dementen bolnik
  15.      dendríten  -tna -o prid. () anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten
  16.      dendrométer  -tra m (ẹ̄) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves, deblomer
  17.      denziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin; areometer
  18.      denzitométer  -tra m (ẹ̄) fiz. optična priprava za merjenje potemnitve na filmskih negativih ali kromatogramih: preiskati film z denzitometrom
  19.      depóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od depo: depotno potrdilo
  20.      depozíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na depozit: depozitna služba; depozitna taksa / depozitna banka banka, ki zlasti sprejema hranilne vlogeekon. depozitni denar knjižni denar
  21.      deputáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na deputat2: deputatni premog; deputatna zemlja zemlja, ki jo dobi najemni delavec le v uporabo kot del zaslužka
  22.      desánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje
  23.      descendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendentna vrsta ♦ petr. descendentne raztopine raztopine, ki prihajajo z zemeljske površine v notranjost
  24.      desenar  in desinar tudi dezenar -ja m () tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
  25.      desêrten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA