Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (12.526-12.550)


  1.      ginekológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov ♪
  2.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
  3.      gíngam  -a m (ȋ) tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike ♪
  4.      gíngav  -a -o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem ♪
  5.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  6.      gípsati  -am nedov. (í) pog. delati z mavcem, mavčiti: v mavčarni gipsajo / gipsati razpoke v steni ♪
  7.      gírica  -e ž (ȋ) majhna morska riba s temno pego na bokih: jate srebrnih giric / ocvrte girice ♪
  8.      girlánda  -e ž (ȃ) iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja ♦ arhit. friz z girlandami ♪
  9.      gírobus  tudi žírobus -a [prva oblika tudi ži-] m (ȋ) teh. cestno vozilo, ki ga poganja v vztrajniku nakopičena energija ♪
  10.      gízda  -e ž (ȋ) star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi ♪
  11.      gizdalínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant ♪
  12.      gizdalínstvo  -a s (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju ♪
  13.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske ♪
  14.      glaciácija  -e ž (á) geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki; poledenitev ♪
  15.      glaciál  -a m (ȃ) geol. vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu, poledenitev: favna glaciala ♪
  16.      glaciologíja  -e ž (ȋ) veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti ♪
  17.      glád  -ú in -a m (ȃ) 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu ♪
  18.      gládek  -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja ♪
  19.      gláden  -dna -o prid. (á ā) knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen: otrok je gladen in žejen; gladna žival / skušali so jih rešiti gladne smrti od lakote // z rodilnikom ki si zelo želi česa: bili so gladni krvi; dobrote in ljubezni gladen otrok ♪
  20.      gládenje  -a s (á) glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenje ♦ kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi ♪
  21.      gládež 2 -a m (ȃ) priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo ♪
  22.      gladiátorstvo  -a s (ȃ) kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo ♪
  23.      gladílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati ♪
  24.      gladílnik  -a m (ȋ) priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnik ♦ papir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen za zadnje, ročno brušenje orodja ♪
  25.      gladína  -e ž (í) 1. površina tekočine, zlasti vode v naravi: jezerska gladina je vzvalovila; mirna vodna gladina; bleščeča gladina morja / knjiž. s trdnjave je lep pogled na morsko gladino na morje; pren. dogodek je močno razburkal mirno gladino njihovega življenja // zgornja meja tekočine, zlasti vode v naravi: čoln so našli tri metre pod gladino; gladina jezera se zviša vsako uro za nekaj centimetrov; gladina podtalne vode ♦ geogr. morska gladina povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine 2. knjiž., redko gladkost: izredna gladina kože ♪

   12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA