Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.244-1.268)


  1.      davítelj  -a m (ȋ) kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore ♪
  2.      debáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪
  3.      debatêr  -ja m (ȇ) kdor (rad) debatira: vsi debaterji so se ustavili ob tem problemu / bil je dober govornik in ognjevit debater ♪
  4.      debatêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki (rada) debatira: huda debaterka ♪
  5.      debatêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. nanašajoč se na debaterje: razgrete debaterske glave / debaterski klub debatni ♪
  6.      debelítev  -tve ž (ȋ) redko debeljenje: debelitev prašičev / debelitev drevja ♪
  7.      debelolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
  8.      debeloníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
  9.      debelósten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od debelost: debelostna stopnja ♪
  10.      debelosténski  -a -o prid. (ẹ̄) ki ima debele stene: debelostenska posoda ♪
  11.      debeloústen  -tna -o prid. (ȗ) ki ima debele ustnice: debeloustni črnci ♪
  12.      debelovráten  -tna -o prid. (ȃ) ki ima debel vrat: debelovratna žival ♪
  13.      débeten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
  14.      decénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva ♪
  15.      décilíter  -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, desetina litra: kozarec za dva decilitra ♪
  16.      déciméter  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) dolžinska mera, desetina metra: en meter in tri decimetre / kvadratni decimeter ♪
  17.      dédnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo ♪
  18.      defékten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten ♪
  19.      deféktnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na defektnost: defektnostni pojavi v človekovem ravnanju ♪
  20.      deficíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na deficit: ta sektor gospodarstva je deficiten; pog. lani so bili v podjetju deficitni so imeli deficit; deficitna zadruga / deficitni proračun 2. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini; deficitaren: deficitni material; deficitne surovine ♪
  21.      deformitéta  -e ž (ẹ̑) med. skaženost, iznakaženost: deformiteta čeljusti, hrbtenice ♪
  22.      dehtênje  -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave ♪
  23.      dehtéti  -ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice ♪
  24.      dejávnosten  -tna -o prid. (ā) knjiž. dejaven, tvoren: dejavnosten odnos med človekom in stvarnostjo ♪
  25.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪

   1.119 1.144 1.169 1.194 1.219 1.244 1.269 1.294 1.319 1.344  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA