Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (12.351-12.375)


  1.      gáčiti  -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
  2.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  3.      gadolínij  -a m (í) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Gd ♪
  4.      gadolóvec  -vca m (ọ̑) kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec ♪
  5.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
  6.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov ♪
  7.      gáganje  -a s (ā) glagolnik od gagati: gaganje rac / dovolj je tega nesmiselnega gaganja ♪
  8.      gagát  -a m (ȃ) petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata ♪
  9.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile ♪
  10.      gágniti  -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje ♪
  11.      gáj  -a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj ♪
  12.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  13.      gajlárdija  -e ž (á) vrtn. vrtna rastlina z razvejanim steblom in živobarvnimi cveti v koških, Gaillardia ♪
  14.      gála  prid. neskl. (ȃ) slavnosten, svečan: gala predstava; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi povabljenci so bili gala lepo oblečeni // pog., ekspr. prvovrsten, odličen: videl sem gala film; točke iz akrobacije so bile gala; sam.: oblekel se je v gala ♪
  15.      galantín  -a m (ȋ) gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed: za začetek banketa so postregli z galantinom ♪
  16.      galántnež  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. galanten človek ♪
  17.      galéb  -a m (ẹ̑) vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi: ladjo je spremljala jata galebov ♪
  18.      galenízem  -zma m (ȋ) med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni ♪
  19.      galeóta  -e ž (ọ̑) navt., nekdaj manjša jadrnica z več jambori in vzdolžnimi jadri: v pristanišču so stale galeote ♪
  20.      galeríja  -e ž (ȋ) 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste ♪
  21.      galêrtast  -a -o prid. (ȇ) biol. ki je iz galerte: celice so obdane z galertastim ovojem ♪
  22.      gálij  -a m (á) kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer ♪
  23.      galión  -a m (ọ̑) navt. galeon: karavele, fregate, galioni ♪
  24.      gáliti  -im nedov. (á ā) knjiž., redko odkrivati, razgaljati: galiti preteklost ♪
  25.      galjót  -a m (ọ̑) 1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov 2. ekspr., redko izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot // nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli ♪

   12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA