Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (12.119-12.143)



  1.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave
  2.      flegmátik  -a m (á) človek flegmatičnega temperamenta: velik flegmatik je
  3.      fleksíja  -e ž () 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo
  4.      flektírati  -am nedov. in dov. () 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno
  5.      fléš  -a m (ẹ̑) fot. (elektronska) bliskovna luč: bliskanje flešev ∙ publ. fleši so kar naprej pobliskavali fotoreporterji so fotografirali
  6.      flíkniti  -em dov.) pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma
  7.      flíntov  -a -o prid. () fiz., kem., v zvezi flintovo steklo svinčevo steklo
  8.      flódrati  -am nedov. (ọ̑) obrt. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo flódran -a -o: orehovo flodrana omara
  9.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja
  10.      flógistonski  -a -o (ọ̑) pridevnik od flogiston: flogistonska teorija
  11.      flók  -a m (ọ̑) navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike: zategnil je flok in jadrnica je hitro rezala vodo
  12.      flóks  -a m (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox paniculata: gredice s turškimi nageljčki in floksi
  13.      flór  -a m (ọ̑) 1. žalni trak: (črn) flor na rokavu // raba peša zelo tanka in redka tkanina; tančica, pajčolan: nosila je flor 2. tekst. gladek merceriziran sukanec iz česanega bombaža: nogavice iz flora 3. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: flor frotirke, pliša, preproge
  14.      flóra  -e ž (ọ̑) rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore ♦ biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora flora, ki je preostala iz prejšnjih geoloških dob
  15.      floráns  -a m () tekst. taftu podobna svilena tkanina za podloge
  16.      flórast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz flora: floraste nogavice / florasta tančica
  17.      florét 1 -a m (ẹ̑) 1. sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom: borila sta se s floretom 2. sablja z rokobranom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: tekmovati s floretom // šport. športno sabljanje s tako sabljo: nastopiti, zmagati v floretu
  18.      florét 2 -a m (ẹ̑) tekst. preja iz daljših česanih vlaken naravne svile
  19.      floribúnda  -e ž () vrtn. vrtnica z velikimi cveti v šopih, ki cvete do pozne jeseni: obrezovati floribunde
  20.      flósarski  -a -o prid. (ọ̑) pog. splavarski: pripovedoval je iz svojega flosarskega življenja / flosarski običaji ♦ tur. flosarski bal tradicionalna zabavna prireditev s splavarskim sporedom v Ljubnem ob Savinji
  21.      flóta 2 -e ž (ọ̑) usnj. tekočina za barvanje ali strojenje kož: strojilna flota; flota za razluženje
  22.      flúid  tudi flúidum -a m () 1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: ta življenjski nazor daje umetnini enkraten fluid; predstava izžareva svojevrsten fluid intimnosti; gledališki fluid; lirični fluid 2. nekdaj domnevna tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni fluid; pren., knjiž. gore, oblite z modro sivim fluidom ◊ fiz. snov, ki se lahko pretaka
  23.      flúks  -a m () fiz., v zvezi magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni pretok
  24.      fluktuácija  -e ž (á) 1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje: fluktuacija cen; fluktuacija članstva v društvih; fluktuacija kriminalitete / fluktuacija pozornosti 2. menjavanje zaposlitve: neurejene razmere v podjetju povzročajo zelo veliko fluktuacijo; fluktuacija delovne sile, strokovnjakov
  25.      fluktuírati  -am nedov. () 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci

   11.994 12.019 12.044 12.069 12.094 12.119 12.144 12.169 12.194 12.219  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA