Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (12.076-12.100)



  1.      fízika  -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije
  2.      fizikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija
  3.      fiziognóm  -a m (ọ̑) kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom
  4.      fiziognomíja  -e ž () značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
  5.      fiziognómik  -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik
  6.      fiziognómika  -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko
  7.      fiziokratízem  -zma m () političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma
  8.      fiziokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na fiziokrate ali fiziokratizem: razširjanje fiziokratskih idej; gospodariti po fiziokratskih načelih / fiziokratska iluzija
  9.      fiziolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali; fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmihekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine fiziolóško prisl.: fiziološko aktivna snov
  10.      fizionomíja  -e ž () redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga
  11.      fízis  -a m () knjiž., redko telesnost: bistvene lastnosti Cankarjevega fizisa in duševnosti
  12.      fízkultúra  -e ž (-) pog. telesna kultura: gojiti fizkulturo; delovati na področju fizkulture // telesna vzgoja, šport, telovadba: v šoli je imel od vseh predmetov najrajši fizkulturo; rad se ukvarja s fizkulturo
  13.      fízkultúren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na fizkulturo: fizkulturni referent, učitelj; fizkulturno društvo / fizkulturni dom / fizkulturni nastop
  14.      fízkultúrnica  -e ž (-) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica
  15.      fízkultúrnik  -a m (-) pog. športnik, telovadec: bil je vsestranski fizkulturnik
  16.      fižòl  -óla [o] m ( ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol ♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
  17.      fižólar  -ja m (ọ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana
  18.      fižolínje  -a s () nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč)
  19.      fižólov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fižol: fižolov strok; fižolova zrna / fižolova juha / dolg kot fižolova prekla ♦ agr. fižolova rja glivična bolezen na fižolovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih prašnatih kupčkov
  20.      fižolovína  in fižólovina -e ž (í; ọ̑) fižolova slama: fižolovina je bila vsa prepletena
  21.      fižólovka  -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
  22.      fjórdski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fjord: tihe fjordske vode / majhno fjordsko mestece
  23.      flacianízem  -zma m () skrajna smer protestantizma, imenovana po Flaciusu: flacianizem je prodiral tudi na Slovensko
  24.      flafòt  -ôta m ( ó) šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: niti najmanjšega flafota nisem slišal, ko je sova odletela
  25.      flafotáti  -ám nedov.) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: slišal sem flafotati veliko ptico / fantom so flafotale odpete srajce plapolale, vihrale

   11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA