Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (12.026-12.050)


  1.      filístrstvo  -a s (í) nav. slabš. lastnosti filistrov: v tem okolju se filistrstvo bujno razvija / malomeščansko, provincialno filistrstvo ♪
  2.      fílm 1 -a m (í) 1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film // tak trak s posnetki: projicirati film na široko platno; dobro ohranjen film; dobiti seznam filmov, ki jih imajo na razpolago; zbirka filmov 2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri; gledal sem naš novi film; film so posneli v barvah; predvajati, režirati, snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo; ekspr. drugorazredni film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v filmu / predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli film; celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski, ljubezenski, vojni film; lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski film 3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na takem traku: pomen sodobnega italijanskega filma; razvoj filma; uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma / festival jugoslovanskega filma // pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu; dela pri filmu ◊ film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16 mm; fot. eksponirati, fiksirati film ♪
  3.      fílm 2 -a m (í) teh. tanka kožica, prevleka: če je sestava laka pretrda, postane njegov film krhek; avto ima zaščitni film iz silikonske snovi ♪
  4.      fílmanje  -a s (ȋ) glagolnik od filmati, snemanje: filmanje v barvni tehniki; prizor, vreden filmanja / podpisal je pogodbo za filmanje romana ♪
  5.      fílmati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prenašati s filmsko kamero na filmski trak, snemati: filmal je ves prizor; s premično kamero sledimo predmetu, ki ga filmamo 2. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela: roman so filmali in dramatizirali fílman -a -o: nekateri deli zgodbe so filmani ob morju; filmana drama ♪
  6.      fílmček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od film: gledal je prijeten filmček iz sodobnega življenja ♪
  7.      filmografíja  -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam filmov: publikacija obsega tudi izčrpno filmografijo slovenskih režiserjev ♪
  8.      fílmski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na film: a) filmski projektor; filmska kamera; filmsko platno / filmski atelje / filmski trak film b) filmski festival; filmska produkcija; filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri c) zborovanje filmskih delavcev; filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralka č) filmski tisk; filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitro fílmsko prisl.: filmsko stopnjevana zgodba ♪
  9.      fílobus  -a m (ȋ) nar. zahodno trolejbus: stekla je, da bi ujela filobus ♪
  10.      filóksera  in filoksêra -e ž (ọ̑; ȇ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde ♪
  11.      filolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filologe ali filologijo: filološke metode literarne kritike; filološko obravnavanje teksta / filološka strast za zbiranje besed / filološki oddelek ♪
  12.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  13.      filozofém  -a m (ẹ̑) filoz. določena filozofska trditev ali stališče: idealistični in materialistični filozofemi / citirati filozofem ♪
  14.      filozófičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. filozofski: filozofični sistemi / filozofična razprava ♪
  15.      filozofíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  16.      filozófinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: pisateljica in filozofinja ♪
  17.      filozofíranje  -a s (ȋ) glagolnik od filozofirati: praktično, spekulativno filozofiranje / spustil se je v filozofiranje o pravilnem vstajanju; dovolj je tega filozofiranja ♪
  18.      filozofírati  -am nedov. (ȋ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo ♪
  19.      filozófka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: filozofka in estetka // pog. slušateljica filozofske fakultete: filozofke in medicinke ♪
  20.      filozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede ◊ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci ♪
  21.      filtríranje  -a s (ȋ) glagolnik od filtrirati: filtriranje tekočine; naprava za filtriranje ♪
  22.      filtrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke ♪
  23.      filtríren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se filtrira: filtrirni papir; filtrirna priprava; filtrirno steklo ♪
  24.      fíltrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na filter: filtrske naprave / filtrska mrežica; rumenkasto filtrsko steklo ♪
  25.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪

   11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA