Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (11.619-11.643)



  1.      ênoizménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki poteka v eni izmeni: enoizmensko delo / enoizmenski pouk
  2.      enójec  -jca m (ọ̑) šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma: enojci so že na progi / tekmovati v enojcu
  3.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira
  4.      ênojezíčen  -čna -o prid. (ē-) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela
  5.      enójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / žarg., med. enojka prvi sekalec 2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke // nekdaj najboljša ocena v šoli: za vsako enojko je doma pohvaljen ◊ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart, večja od dvojke; šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma
  6.      enójnik  -a m (ọ̑) edina, navadno originalna listina ali predmet; unikat: v tej knjižnici hranijo precej enojnikov / potrdilo v enojniku v enem izvodu
  7.      ênokrák  in ênokràk -áka -o prid. (ē-; ē- ē-á) ki ima samo en krak: enokraka lestev ♦ arhit. enokrake stopnice enoramne stopnice
  8.      ênokróžen  -žna -o prid. (ē-ọ̑) filat., navadno v zvezi enokrožni žig žig, ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte: enokrožni žig v črni barvi
  9.      ênoležíščen  -čna -o prid. (ē-) ki ima eno ležišče: enoležiščna postelja / enoležiščna soba enoposteljna
  10.      ênolíčen  -čna -o prid. (ē-) mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen: enolična računska operacija; enolična rešitev / enolična funkcija funkcija, pri kateri ustreza vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke samo ena vrednost odvisne spremenljivkeobrt. enolična pletenina pletenina, ki je na pravi strani drugačna kot na narobni
  11.      enolíčen  -čna -o prid. () ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana enolíčno prisl.: enolično govoriti; zvonovi so zvonili enolično in vztrajno
  12.      ênolínijski  -a -o prid. (ē-í) knjiž. ki ima samo eno linijo, smer: enolinijsko mišljenje ◊ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka
  13.      enoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. enakomeren: enomerni koraki; enomeren tek // enoličen, monoton: enomeren glas; enomerno življenje / enomerna sivina ◊ gozd. enomerni sestoj gozda sestoj gozda, ki ima drevesa približno enake debeline enomérno prisl.: enomerno majati z glavo
  14.      ênomésečen  -čna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. ki traja en mesec: enomesečno delo 2. star en mesec: enomesečno tele
  15.      enomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. 1. ki je enakih, istih misli: prijatelja sta bila enomiselna 2. enopomenski: enomiseln izraz
  16.      ênoósen  -sna -o prid. (ē-ọ̑) teh. ki ima dve kolesi na eni osi: enoosni priklopniki / enoosni traktor ♦ min. optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak
  17.      ênopártijski  -a -o prid. (ē-á) ki ima eno politično stranko; enostrankarski: enopartijski sistem
  18.      ênopóljen  -jna -o prid. (ē-ọ̑) agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina
  19.      ênopredálast  -a -o prid. (ē-) bot., v zvezi enopredalasta plodnica plodnica, v kateri je en predal, prostor
  20.      ênorazréden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika: enorazredni oddelek 2. nekdaj ki ima en razred, oddelek: enorazredna ljudska šola
  21.      ênorôčen  in ênoróčen -čna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̄) nanašajoč se na eno roko: enoročno delo / enoročna sekira sekira, ki se drži z eno roko; enoročna žaga žaga, ki jo vleče en človekmuz. enoročna skladba skladba, navadno klavirska, ki se izvaja z eno roko; šport. enoročno dviganje uteži
  22.      enoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je enega, enakega rodu: enorodni prebivalci // ki je ene vrste, sorte: enorodna vina
  23.      ênoséd  in ênosèd -éda m (ē-ẹ̑; ē- ē-ẹ́) šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje enosedov
  24.      ênosméren  -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) nanašajoč se na eno smer: a) enosmerna rast vej / promet je enosmeren; enosmerna cesta cesta, po kateri poteka promet samo v eni smeri / enosmerna vozovnica b) enosmeren vpliv; enosmerno proučevanje problema enostransko / značaj glavnega junaka je enosmeren je razvit samo v eni smerielektr. enosmerni generator stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; enosmerni motor motor na enosmerni tok; enosmerni tok tok, ki ima stalno isto smer; enosmerna napetost napetost, ki ima stalno isto smer ênosmérno prisl.: promet poteka enosmerno
  25.      ênosmérnost  -i ž (ē-ẹ́) lastnost, značilnost enosmernega: enosmernost prometa / knjiž.: enosmernost nerazvitega gospodarstva; enosmernost poezije

   11.494 11.519 11.544 11.569 11.594 11.619 11.644 11.669 11.694 11.719  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA