Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (11.501-11.525)


  1.      elektrovóden  -dna -o (ọ̄) pridevnik od elektrovod: telefonski in elektrovodni drogovi ♪
  2.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  3.      elementárec  -rca m (ȃ) žarg., šol. učitelj, ki poučuje v prvem razredu osnovne šole: strokovni sestanek elementarcev / on je dober elementarec ♪
  4.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  5.      elementárka  -e ž (ȃ) žarg., šol. učiteljica, ki poučuje v prvem razredu osnovne šole: strokovni sestanek elementark / ona je dobra elementarka ♪
  6.      elementárnost  -i ž (ȃ) prvinskost, neponarejenost: pisatelj je pokazal krutost v vsej njeni elementarnosti; novela je prežeta s pristno elementarnostjo; elementarnost čustev, ljubezni ♪
  7.      elémi  -ja m (ẹ̑) kem. rumen izcedek iz nekaterih tropskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov: afriški, manilski elemi ♪
  8.      elevácija  -e ž (á) knjiž. dviganje, vzdigovanje: elevacija noge ◊ fiz. kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; kor. plesalčevo premagovanje težnosti, zlasti pri odskokih; voj. kot med osjo na cilj naravnane cevi strelnega orožja in vodoravno ravnino ♪
  9.      elevátor  -ja m (ȃ) teh. naprava z brezkončno verigo za dviganje materiala v navpični smeri: stabilni elevator; elevator za premog ♪
  10.      elevzínski  -a -o prid. (ȋ) v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni ♪
  11.      eliksír  -ja m (ȋ) v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro: alkimisti so skušali odkriti zlati eliksir // čudodelna, zdravilna pijača, napoj: ljubezenski, pomlajevalni eliksir; življenjski eliksir s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. avtor meni, da je fantastika nekak življenjski eliksir za literaturo ∙ šalj. srkni tale žlahtni eliksir alkoholno pijačo ♦ farm. oslajena alkoholnata raztopina snovi za notranjo uporabo ♪
  12.      eliminácija  -e ž (á) knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega ♦ mat. eliminacija neznanke ♪
  13.      eliminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) izločilen: eliminatorni izpit; tekmovali so po eliminatornem sistemu ♦ jur. eliminatorni ukrep ukrep, ki z zaporno ali smrtno kaznijo izloči človeka iz družbe ♪
  14.      eliminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko ♪
  15.      elípsa  -e ž (ȋ) 1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse // lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer 2. lingv. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse ♪
  16.      elipsoíd  -a m (ȋ) geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko elipse ali kroga: triosni elipsoid; rotacijski elipsoid ki nastane, če se elipsa zavrti okoli ene od osi ♪
  17.      elíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na elipso: eliptičen prerez geometrijskega telesa; eliptična oblika; zemlja kroži po eliptični poti okrog sonca / eliptičen način izražanja; stavki so v tem delu pogosto eliptični elíptično prisl.: eliptično oblikovan prostor; govoriti eliptično ♪
  18.      elíta  -e ž (ȋ) posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco ♪
  19.      elitízem  -zma m (ȋ) soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah ♪
  20.      elizabetínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike ♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom ♪
  21.      elizíja  -e ž (ȋ) lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom ♪
  22.      eloksírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. električno oksidirati površino aluminija, da se obarva in otrdi: eloksirati aluminijaste plošče eloksíran -a -o: eloksiran aluminij ♪
  23.      elongácija  -e ž (á) astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca: v največji elongaciji je vidnost Večernice najboljša / vzhodna elongacija položaj planeta vzhodno od Sonca; zahodna elongacija položaj planeta zahodno od Sonca // fiz. odmik, odklon točke od ravnotežne lege ♪
  24.      emájl  -a m (ȃ) 1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl // pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo zložila v omaro 2. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone; sklenina: razpoka v emajlu ♪
  25.      emajlírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z emajlom: emajlirati kovinske predmete emajlíran -a -o: emajliran štedilnik; emajlirane ploščice; emajlirana posoda ♪

   11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA