Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (1.094-1.118) 
- brezobstréten -tna -o prid. (ẹ̑) fot. ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo: brezobstretni material ♪
- brezpámeten -tna -o prid. (á) star. nespameten: ne bodi tako brezpametna ♪
- brezpetelínka -e ž (ȋ) lov. puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina: mehanizem brezpetelinke ♪
- brezpéten in brezpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki je brez pete, pet: brezpetni čevlji ♪
- brezposésten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki je brez posesti, premoženja: brezposestni in brezdomski proletariat ♪
- brezpóten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi; brezpotna puščava ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezpŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je brez prsta, prstov: brezprstne rokavice ♪
- brezrádosten in brezradósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. ki je brez radosti, veselja: nemirno, brezradostno življenje ♪
- brezsistémnost -i ž (ẹ̑) redko stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost ♪
- brezstêbeln -a -o [bǝl] prid. (ȇ) bot. ki je brez vidnega stebla: brezstebelna rastlina / brezstebelni jeglič ♪
- brezstrásten -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno ♪
- brezštevílen -lna -o prid. (ȋ) ekspr. ki se ne da prešteti: vpitje brezštevilne množice; brezštevilne, utripajoče reklame ♪
- brezštevílnost -i ž (ȋ) ekspr. značilnost brezštevilnega: brezštevilnost zvezd ♪
- breztákten -tna -o prid. (ȃ) ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje ♪
- breztéčnost -i ž (ẹ́) zastar. pomanjkanje teka: sredstvo proti breztečnosti ♪
- breztelésen -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega ♪
- breztelésnost -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost breztelesnega: breztelesnost duha / hrepenenje po breztelesnosti / prevzemal ga je občutek breztelesnosti ♪
- breztendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost ♪
- breztéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje ♪
- breztéžnost -i ž (ẹ́) fiz. breztežnostno stanje: privajanje na breztežnost / dobro prestati stanje breztežnosti ♪
- breztéžnosten -tna -o prid. (ẹ́) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju ♪
- brezutéšen -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
- brezvésten -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
- brezvreténčar in brezvretênčar -ja m (ẹ̑; ȇ) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice; nevretenčar ♪
969 994 1.019 1.044 1.069 1.094 1.119 1.144 1.169 1.194