Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.051-1.075)



  1.      blesti se  -ím se in blesti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blesti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blesč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
  2.      bogátec  -tca m () nar. bogataš: bil je pravi vaški bogatec; velik bogatec
  3.      boganje  -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev
  4.      bogati  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti
  5.      bogatítev  -tve ž () glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
  6.      bogočásten  -tna -o () pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
  7.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  8.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
  9.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  10.      bogokléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede
  11.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča
  12.      bohôtenje  in bohonje -a s (ó; é) glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela
  13.      bohonje  -a s (é) glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije
  14.      bohoti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo
  15.      bojevítež  -a m () ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže
  16.      boksíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča
  17.      bolésten  -tna -o prid., boléstnejši (ẹ̄) 1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih; bolesten izraz; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje 2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost, razburljivost / bolestna lažnivost; z bolestno radovednostjo je poizvedoval o njej boléstno prisl.: bolestno zaječati, zaklicati; bolestno častihlepen; bolestno trpka beseda
  18.      bolométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature
  19.      bonita  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete
  20.      boniten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča
  21.      borítelj  -a m () zastar. borec, vojak, bojevnik: umiranje boriteljev / boritelj za resnico
  22.      bosopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci
  23.      boga  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko manjša trgovina: tržaške botege
  24.      ter  -tra m (ọ́) 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
  25.      božjásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA