Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (10.344-10.368)


  1.      dláka  -e ž (á) nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot kletvica pasja dlaka, tega ti ne verjamem // ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
  2.      dlákar  -ja m (ȃ) 1. lov. dlakasta divjad: lov na dlakarje 2. nav. mn., zool. vsaka od žuželk, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: ličinke dlakarjev ♪
  3.      dlákarica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: uši dlakarice ne sesajo krvi ♪
  4.      dlákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice ♪
  5.      dlákav  -a -o prid. (á) porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list ♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum ♪
  6.      dlakocép  -a m (ẹ̑ ẹ̄) redko dlakocepec: s tem dlakocepom se ne bom zapletal v pogovor ♪
  7.      dlakocépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. kdor razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: takle dlakocepec ti lahko zagreni življenje; malenkosten dlakocepec ♪
  8.      dlakocépen  -pna -o prid. (ẹ̑) redko dlakocepski: dlakocepen ravnatelj / dlakocepna razprava ♪
  9.      dlán  -í ž (ȃ) 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva ♪
  10.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list ♪
  11.      dlésen  -sni ž (ẹ̑) nav. mn. sluzničasto tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh: bolijo me dlesni; brezzobe dlesni; gornja dlesen; krvavitev iz dlesni ♪
  12.      dlèsk  dlêska m (ȅ é) zool. gozdna ptica pevka z izredno močnim kratkim kljunom, Coccothraustes coccothraustes: dleski so trli češnjeve koščice ♪
  13.      dlèsk  dlêska in dléska m (ȅ é, ẹ́) kratek, nizek, nezveneč glas: glasen dlesk ♪
  14.      dléskniti  -em in dlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, nizek, nezveneč glas: dleskniti z jezikom / dleskniti s prsti / divji petelin je nekajkrat dlesknil ♪
  15.      dlêsno  -a s (é) nav. mn. dlesen: dlesna so mu otekla; fant ima zdrava dlesna ♪
  16.      dléto  -a s (ẹ́) orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom: nabrusiti dleto; te izseke izdolbemo s srednje širokim dletom; plosko, polkrožno, žlebasto dleto; kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto / ekspr. te kipe je ustvarilo odlično kamnoseško dleto ♦ mont. vrtalno dleto; obrt. križno dleto s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih ♪
  17.      dljè  prisl., nàjdlje (ȅ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: prišel je dlje kot jaz; pozna vse ljudi v okolici in še dlje / človeški sledovi segajo še dlje v preteklost ∙ v svojih zahtevah je šel še za korak dlje od nas zahteval je še nekoliko več kot mi 2. izraža daljše trajanje: danes živijo ljudje dlje kakor včasih; najdlje je jezna en teden; ustavil se je malo dlje; čim dlje čaka, tem boj je nemiren / na hladnem se sadje dlje časa ohrani bolj dolgo; vrnil se je za dlje časa; prim. daleč, dolg ♪
  18.      dnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. nočen: najvišje dnevne temperature; dnevno in nočno delo / dnevna svetloba / dnevna krema / dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; kupil si je dnevno sobo pohištvo za dnevno sobo 2. nanašajoč se na čas štiriindvajsetih ur: dnevni donos medu; dnevni obrok kruha; dnevni počitek; dnevni zaslužek; dovoljena dnevna doza zdravila; dnevna norma; dnevna poraba goriva / dnevni razpored dela / dnevne cene cene, ki trenutno veljajo na tržišču // v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; obvezen dnevni red za gojence zavoda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek ∙ postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo 3. vsakodneven, reden: dnevni radijski program; kraj ima dnevne avtobusne zveze z Ljubljano; poročila v dnevnem časopisju / dnevna delovna migracija 4. ki se dogaja danes, sedaj: komentar dnevnih dogodkov / vtikati se v dnevno politiko / poznal je vsa dnevna vprašanja aktualna ◊ mont. dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda; voj. dnevno poročilo poročilo, ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah; dnevno povelje povelje, s katerim se organizira vse notranje delo določene vojaške enote za naslednji dan; zool. dnevni pavlinček dnevni metulj s podobo očesa na velikih krilih, Vanessa io dnévno prisl.: obleko menja celo trikrat dnevno; dnevno se vozi s tem vlakom; penzion je sto dinarjev dnevno ♪
  19.      dnévnik  -a m (ẹ̑) 1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih: pisati dnevnik; popotni dnevnik; objavil je nekaj odlomkov iz svojega dnevnika // zvezek, knjiga s temi zapiski: njen dnevnik je bil vezan v usnje 2. uradna knjiga, v katero se dnevno vpisujejo pomembni dogodki, podatki: voditi dnevnik o poteku gradbenih del; blagajniški, ladijski dnevnik; prometni dnevnik železniške postaje ♦ fin. temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; zvezek učencev nižje osnovne šole, v katerega se delajo zapiski in pišejo vaje pri pouku 3. časopis, ki izhaja vsak dan: naročiti se na dnevnik; objaviti v dnevniku; uredništvo dnevnika / radijski, televizijski dnevnik oddaja z dnevnimi političnimi, gospodarskimi, družbenimi vestmi 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji dnevniki ♪
  20.      dnevnína  -e ž (ȋ) nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino ♪
  21.      dnévnopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na dnevno politiko: njegova umetnost ni služila dnevnopolitičnim geslom; dnevnopolitični interesi ♪
  22.      dníčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. redko ki raste na dnu, pri tleh: dnični listi 2. nar. ki leži v dniki: njive, ki niso preveč dnične, so že zorane ♪
  23.      dníšče  -a s (í) redko spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini; dno: vode tečejo v dnišče ♪
  24.      dnjáča  -e ž (á) nar. plitva, odprta vdolbina na valovitem svetu: pot je bila kopna, le v osojnih dnjačah je bilo nekaj snega ♪
  25.      dnò  -à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna // spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba 2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega // spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic // najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij 3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega // v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna ● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano ◊ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; geogr. dno doline; muz. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih ♪

   10.219 10.244 10.269 10.294 10.319 10.344 10.369 10.394 10.419 10.444  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA