Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sum (76-100)


  1.      pošumévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šumeti: drevje, suho listje pošumeva v vetru; morje pošumeva; brezoseb. v sencih mu je pošumevalo / miši pošumevajo po listju šumeč se premikajo pošumeváje: odšla je, pošumevaje s krilom pošumevajóč -a -e: pošumevajoč teči; pošumevajoče smreke ♪
  2.      presumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno ♪
  3.      presúmpcija  -e ž (ú) knjiž. domneva: potrditi presumpcijo; znanstvena presumpcija / raziskava izhaja iz več natančno določenih presumpcij predpostavk ♦ jur. pravna presumpcija ki je določena s pravno normo, pravna domneva ♪
  4.      presumptíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec ♪
  5.      prešuméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko s šumenjem narediti neslišno: dež je prešumel govorjenje ● knjiž. ptica prešumi gaj šumeč preleti ♪
  6.      prišuméti  -ím dov. (ẹ́ í) šumeč priteči: potok prišumi izpod hriba / veter prišumi šumeč zapiha // ekspr. šumeč prileteti: ptiči so prišumeli od vseh strani ♪
  7.      radosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden ♪
  8.      razšuméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj začne šumeti: razšumeti listje; morje se je razšumelo ♪
  9.      reasumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. povzeti: reasumirati vsebino članka ♪
  10.      resumé  ipd. gl. rezime ipd. ♪
  11.      subsumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal ♪
  12.      vzšuméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zašumeti: pod nogami vzšumi listje ♪
  13.      zasúmiti  -im dov. (ū ȗ) brez (potrjenega) dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim: lahko se zgodi, da zasumijo; zasumil je, da ga morda goljufajo / zasumili so, da je izvedel slabe novice / star. zasumila sta ga, da je ubijalec osumila ♪
  14.      zasumníčiti  -im dov. (í ȋ) začeti sumničiti: zasumničili so tujca, da jih je izdal ♪
  15.      zašumástiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. glasno zašumeti: listje je nenadoma zašumastilo / zašumastiti s papirjem ♪
  16.      zašuméti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: gozd, morje, veter zašumi; listje jim je zašumelo pod nogami; brezoseb. nekaj je zašumelo v sobi / zunaj je zašumel dež; papirji so zašumeli po zraku // povzročiti neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: zašumeti s svilenim krilom; zašumeti s papirji // s prislovnim določilom šumeč se premakniti: okoli njega so zašumele race / ekspr. mimo njega je zašumelo dekle šumeč z oblačili prišlo 2. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti šumenju podobne glasove: množica v dvorani je zašumela; brezoseb. po razredu je zašumelo 3. brezoseb. dobiti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: v glavi mu je zašumelo in padel je na tla // ekspr. dobiti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: ob hudi novici mu je zašumelo v glavi; zašumelo mu je v ušesih, ko je slišal to številko ♪
  17.      zašumljáti  -ám dov. (á ȃ) narahlo zašumeti: veje so zašumljale ♪
  18.      zašumotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. (pritajeno) zašumeti: listje je zašumotalo; brezoseb. v grmovju je zašumotalo / zašumotati s suho travo ♪
  19.      ábota  -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna! ♪
  20.      agnoscírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo ♪
  21.      anemíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od anemija: anemijski šumi ♪
  22.      aretácija  -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem ♪
  23.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
  24.      bés  -a m (ẹ̑) 1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot kletvica: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj 2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti — ní bes! (A. Aškerc) ♪
  25.      bistroglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA