Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sum (26-50)

26.      šumèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki šumi: šumeč potok, slap / šumeči gozdovi; šumeča svilena obleka / šumeči in piskajoči glasovi / ekspr. šumeča množica ∙ ekspr. rad ima šumeče svatbe glasne, hrupne ♦ agr. šumeča pijača pijača, ki ima veliko ogljikovega dioksida šuméče prisl.: voda je šumeče pršela na vse strani; prim. šumeti ♪
27.      šúmen  -mna -o prid., šúmnejši (ú ū) 1. ki povzroča šum, šumenje: šumni valovi; šumna reka / šumen veter 2. ekspr. glasen, hrupen: šumna, razigrana družba / šumna veselica, zabava šúmno prisl.: šumno leteti ♪
28.      šumênje  -a s (é) glagolnik od šumeti: preprečiti šumenje; šumenje listja, vej v vetru / slišati šumenje; glasno, tiho, zamolklo šumenje reke / šumenje z obleko, s papirjem / šumenje čebel v panju / šumenje množice v dvorani / šumenje v glavi, ušesih ◊ agr. šumenje vina pojav, pri katerem se iz vina izloča ogljikov dioksid v obliki mehurčkov ♪
29.      šuméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir šumi; svila šumi / ekspr., z notranjim predmetom gozdovi so šumeli svojo pesem / zunaj je šumel veter // povzročati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: neprestano se je presedala in šumela z obleko; ves čas je šumel s papirjem; šumel in ropotal je pred vrati, dokler mu niso odprli // s prislovnim določilom šumeč se premikati: potok šumi po dolini / slap šumi v kotanjo šumeč pada / ekspr. v svilenem krilu je šumela po dvorani šumeč z oblačili šla; pren., ekspr. mimo nas šumi čas 2. v zvezi s čebela s premikanjem telesa, kril povzročati šumenju podobne glasove: čebele šumijo v panju; brezoseb. v čebelnjaku je prijetno šumelo / ekspr. ob poti je šumel čebelnjak 3. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati šumenju podobne glasove: množica v dvorani je šumela; brezoseb. v razredu je šumelo kakor v panju ∙ ekspr., redko vse ženske so šumele o tem govorile, šušljale 4. brezoseb. imeti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: temnilo se mu je pred očmi in v glavi mu je šumelo; šumelo ji je v ušesih // ekspr. imeti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: še dolgo mu je šumelo v glavi od bučne glasbe / v glavi mu je kar šumelo od številnih vprašanj šumé knjiž.: voda je šume padala v strugo šumèč -éča -e: potok je šumeč tekel med skalovjem; prim. šumeč ♪
30.      šumévec  in šúmevec -vca m (ẹ̑; ū) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci ♪
31.      šumljánje  -a s (ȃ) glagolnik od šumljati: šumljanje potoka / šumljanje vetra ♪
32.      šumljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi ♪
33.      šumljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki šumlja: šumljavo listje / šumljav veter ♪
34.      šúmnik  -a m (ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumniki ♪
35.      šumník  -a m (í) nar. manjši slap: brzice in šumniki ♪
36.      šúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost šumnega: šumnost gozdov / šumnost vetra ♪
37.      šumòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. (pritajeno) šumenje: poslušati šumot gozdov; šumot reke / šumot svile / šumot ljudi v kavarni / ptica je s šumotom odletela ♪
38.      šumotánje  -a s (ȃ) knjiž. (pritajeno) šumenje: šumotanje listja, trave; šumotanje potočka / šumotanje svile / slišati je bilo šumotanje korakov ♪
39.      šumotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) knjiž. (pritajeno) šumeti: listje šumota; macesni šumotajo v vetru / šumotati s papirjem / za hišo šumota studenec ♪
40.      šumôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. ki (pritajeno) šumi: šumoten gozd ♪
41.      šumotljáti  -ám nedov. (á ȃ) knjiž. (pritajeno) šumljati: klasje šumotlja v vetru / zunaj šumotlja droben dež (pritajeno) šumljajoč pada ♪
42.      šúmski ¹ -a -o (ȗ) pridevnik od šum: šumski značaj glasov ♪
43.      šúmski ² -a -o prid. (ȗ) nar. gozden: šumske živali ♪
44.      asumpcioníst  -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
45.      begosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec ♪
46.      brezšúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi ♪
47.      imprésum  -a m (ẹ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon ♪
48.      konsúm  in konzúm -a m (ȗ) 1. knjiž. potrošnja, poraba: konsum električne energije se je povečal; povečan konsum jabolk / čuti se upad knjižnega konsuma / izdelki gredo v konsum / gre za povečano nasprotje med produkcijo in konsumom 2. nekdaj konsumno društvo: bil je poslovodja pri konsumu // prodajalna tega društva: zaposlena je kot prodajalka v konsumu ♪
49.      konsumácija  tudi konzumácija -e ž (á) 1. redko potrošnja, poraba: konsumacija elektrike narašča 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konsumacijo / pri konsumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konsumacija je bila zelo visoka / brez konsumacije ni smel v bar ♪
50.      konsumacíjski  tudi konzumacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od konsumacija 2: že več dni prej si je treba zagotoviti konsumacijski listek in vstopnico ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226