Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Stol (76-100)



  1.      histológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za histologijo
  2.      histologíja  -e ž () veda o tkivih
  3.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava
  4.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli
  5.      istoléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici
  6.      istolíčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
  7.      istolíčnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost istoličnega: istoličnost stvari ♦ min. pojav, da snovi kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfizem
  8.      jájčastolísten  -tna -o prid. (á-) bot. ki ima jajčaste liste: jajčastolistna rastlina
  9.      koristoljúben  -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na koristoljubje: koristoljubna žena / koristoljubno delo
  10.      koristoljúbje  -a s () težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja
  11.      koristolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi
  12.      koristolóvje  -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja
  13.      koristolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje
  14.      koristolóvstvo  -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva
  15.      kostolòm  -ôma m ( ó) zastar. zlom, prelom kosti: napravljale so obveze za kostolome rok
  16.      kostolómnica  -e ž (ọ̑) vet. bolezen odrasle živine, za katero je značilno mehčanje kosti: krava je zbolela za kostolomnico
  17.      kristolóški  -a -o prid. (ọ̑) rel. nanašajoč se na nauk o Kristusu: kristološka vprašanja
  18.      nègostoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne
  19.      nègostoljúbnost  -i ž (-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo
  20.      stólen  -lna -o prid. (-ọ̑) ki ni stolen: nestolna cerkev
  21.      pistolét  -a m (ẹ̑) knjiž., redko pištola: imeti za pasom pistolet
  22.      pištóla  -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje
  23.      pištólar  -ja m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji streljanje s pištolo: tekmovanje pištolarjev
  24.      pištólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pištolo: pištolna cev / pištolni naboji
  25.      pištólica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od pištola: kupil si je pištolico in naboje / otroška pištolica 2. žarg., gost. steklenička za žganje, ki drži navadno pol decilitra: pred vsakim pri mizi sta stali že dve prazni pištolici 3. ekspr. kdor se (rad) razburi, razjezi: kako se je razburil, ta pištolica

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA