Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Stol (76-100)
- histológ -a m (ọ̑) strokovnjak za histologijo ♪
- histologíja -e ž (ȋ) veda o tkivih ♪
- histolóški -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava ♪
- istolétnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli ♪
- istoléžen -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici ♪
- istolíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi ♪
- istolíčnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost istoličnega: istoličnost stvari ♦ min. pojav, da snovi kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfizem ♪
- jájčastolísten -tna -o prid. (á-ȋ) bot. ki ima jajčaste liste: jajčastolistna rastlina ♪
- koristoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na koristoljubje: koristoljubna žena / koristoljubno delo ♪
- koristoljúbje -a s (ȗ) težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja ♪
- koristolóvec -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi ♪
- koristolóvje -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja ♪
- koristolóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje ♪
- koristolóvstvo -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva ♪
- kostolòm -ôma m (ȍ ó) zastar. zlom, prelom kosti: napravljale so obveze za kostolome rok ♪
- kostolómnica -e ž (ọ̑) vet. bolezen odrasle živine, za katero je značilno mehčanje kosti: krava je zbolela za kostolomnico ♪
- kristolóški -a -o prid. (ọ̑) rel. nanašajoč se na nauk o Kristusu: kristološka vprašanja ♪
- nègostoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne ♪
- nègostoljúbnost -i ž (ȅ-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo ♪
- nèstólen -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni stolen: nestolna cerkev ♪
- pistolét -a m (ẹ̑) knjiž., redko pištola: imeti za pasom pistolet ♪
- pištóla -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje ♪
- pištólar -ja m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji streljanje s pištolo: tekmovanje pištolarjev ♪
- pištólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pištolo: pištolna cev / pištolni naboji ♪
- pištólica -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od pištola: kupil si je pištolico in naboje / otroška pištolica 2. žarg., gost. steklenička za žganje, ki drži navadno pol decilitra: pred vsakim pri mizi sta stali že dve prazni pištolici 3. ekspr. kdor se (rad) razburi, razjezi: kako se je razburil, ta pištolica ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226