Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Stol (51-75)
- apostólstvo -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
- četŕtstoléten -tna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki traja četrt stoletja: četrtstoletni razvoj ♪
- četŕtstolétje -a s (ȓ-ẹ̑) doba, ki traja četrt stoletja: pred dobrim četrtstoletjem; minulo četrtstoletje ♪
- diástola -e ž (ā) med. razširitev, razširjanje srca pri utripanju ♪
- diastóličen -čna -o (ọ́) pridevnik od diastola: diastolični pritisk krvi ♪
- dvéstoléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja dvesto let: dvestoletno nasprotje med državama / do takšnih rezultatov so prišli na osnovi dvestoletnih izkušenj ♪
- dvóstòlp -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ki ima dva stolpa; dvostolpen: dvostolpa cerkev ♪
- dvóstôlpen -pna -o prid. (ọ̑-ȏ) 1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev 2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev ♪
- ênostôlpen -pna -o prid. (ē-ȏ) tisk. enokolonski: enostolpni stavek; enostolpno besedilo ♪
- epístola -e ž (ȋ) knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih: Horacijeve epistole o pesništvu / Župančičeva Velikonočna epistola sinu ♦ rel. odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; berilo ♪
- epistolár -ja m (á) rel. zbirka odlomkov iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov ♪
- epistoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na epistolo: epistolarni del novele; epistolarna literatura ♪
- gostolás in gostolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima goste lase: bujno, gostolaso dekle ♪
- gostolênje -a s (é) glagolnik od gostoleti: poslušala je drobno gostolenje škrjancev / gostolenje ženskih glasov ga ni motilo ♪
- gostoléten -tna -o prid. (ẹ̑) les., v zvezi gostoleten les gost les ♪
- gostoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. knjiž. žvrgoleti, peti: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos 2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o njem gostolèč -éča -e: pela je z gostolečim glasom ♪
- gostolévati -am nedov. (ẹ́) zastar. žvrgoleti, peti: škrjanec veselo gostoleva ♪
- gostolévek -vka m (ẹ̑) knjiž. žvrgolenje, (ptičje) petje: slišati ni bilo niti ptičjega gostolevka; škrjančev gostolevek / slavec je zapel svoj trepetajoči gostolevek pesem, spev ♪
- gostolévka -e ž (ẹ̑) zastar. ptica pevka: po vrtovih so se oglasile naše znane gostolevke ♪
- gostolíst -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. gostolisten: gostoliste veje ♪
- gostolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima goste liste: gostolistno drevje ♪
- gostolístnat -a -o prid. (ȋ) star. gostolisten: obtičala sva v gostolistnatem grmovju ♪
- gostoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki rad izkazuje gostoljubje: to je zelo gostoljuben človek; naš narod je gostoljuben; gostoljubna družina / to je zelo gostoljubna hiša; sprejel ga je pod gostoljubno streho ♪
- gostoljúbje -a s (ȗ) dajanje hrane, prenočišča komu iz prijaznosti, naklonjenosti: izkazovati, sprejeti gostoljubje; cel mesec je užival njegovo gostoljubje / država mu je odrekla gostoljubje azil // redko gostoljubnost: gospodinji manjka gostoljubja ♪
- gostoljúbnost -i ž (ú) 1. lastnost gostoljubnega človeka: vsi so jo imeli radi zaradi njene gostoljubnosti; znan je po svoji gostoljubnosti 2. gostoljubje: kako vam bom povrnil vašo gostoljubnost? ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226