Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Stol (26-50)



  1.      stólnik  -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki // naslov za plemiča: deželni stolnik 2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika
  2.      stólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola
  3.      stoloravnátelj  -a m () zastar. vodja omizja pri pojedini: stoloravnatelj je skrbel, da so bili pri zdravici vsi kozarci polni; določiti stoloravnatelja
  4.      stôlov  -a -o (ó) pridevnik od stol: stolova noga; oprla se je na stolovo naslonjalo
  5.      stolováti  -újem nedov.) 1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji // imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih 2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma 3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajoknjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel
  6.      stòlp  stôlpa m ( ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp // s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte ● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steberalp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču
  7.      stôlpast  -a -o prid. (ó) podoben stolpu: stolpasta hiša; stolpasta oblika gradov / ekspr. stolpasta senca
  8.      stôlpec  -pca m (ō) 1. manjšalnica od stolp: gradič s stolpci / zlagati kovance v stolpce / živosrebrni stolpec v toplomeru; stolpec dima 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino: besedilo je tiskano v dveh stolpcih; časopisni stolpci; naslov v širini dveh stolpcev / korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejenekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce časopisov veliko pišejo o njej 3. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: izpolniti stolpce blagajniškega dnevnika; vpisati črke v navpični stolpec; prvi stolpec tabele / moral je sešteti dva stolpca števil
  9.      stôlpek  -pka m (ō) manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki
  10.      stôlpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi
  11.      stolpìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču
  12.      stolpíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu
  13.      stolpíček  -čka m () manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički
  14.      stolpíčiti se  -im se nedov.) knjiž. kopičiti se, grmaditi se: ob progi se stolpičijo visoke gore; pren. problemi se vedno bolj stolpičijo
  15.      stolpíčje  -a s () več stolpičev, stolpiči: stolpičje gradu
  16.      stôlpnica  -e ž () zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice
  17.      stôlpničar  -ja m () pog. kdor stanuje v stolpnici: stolpničarji in blokarji
  18.      stolpóvje  -a s (ọ̑) ekspr. več stolpov, stolpi: stolpovje mestnih cerkev / ledeno stolpovje
  19.      štóla  -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo
  20.      štolnína  -e ž () rel. pristojbina, ki se plača ob različnih obredih: štolnina od pogreba, poroke
  21.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
  22.      apostolát  -a m () rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda
  23.      apostólik  -a m (ọ̄) rel. papež: apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda
  24.      apostolováti  -újem nedov.) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani
  25.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA