Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Stol (201-225) 
- brcljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol ♪
- bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe ♪
- brívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol ♪
- brkljárnica -e ž (ȃ) redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli ♪
- brokáten -tna -o prid. (ȃ) ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli ♪
- bròn brôna m (ȍ ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna ♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron ♪
- bronovína -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
- bróvning tudi brówning -a [-u̯n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning; zadela ga je krogla iz brovninga ♪
- brúno -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
- brzoparílnik -a m (ȋ) velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik ♪
- búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
- búnčica -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti ♪
- cecilijánstvo -a s (ȃ) muz. gibanje za reformo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju ♪
- cérkev -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi ∙ pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev ◊ rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene
s stebri ♪
- cerkvén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo ◊ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti ♪
- cerkvénec -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi ♪
- chartízem tudi čartízem -zma [čar-] m (ȋ) zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja ♪
- cícero -a m (ȋ) tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov // črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka ♪
- cikurát -a m (ȃ) arheol. asirsko-babilonsko svetišče v obliki stopničastega stolpa: odkrili so ostanke cikurata ♪
- cína -e ž (ȋ) arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami ♪
- cinquecénto -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta ♪
- cionízem in sionízem -zma m (ȋ) gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva ♪
- cirílmetódijski -a -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov ♪
- commédia dell'árte commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
- čásnikarstvo -a s (ȃ) dejavnost časnikarjev: posvetil se je časnikarstvu; preživlja se s časnikarstvom / stolica za časnikarstvo ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301 
