Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Stol, Karavanke (51-75)


  1.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-ȃ) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
  2.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
  3.      bogoslóvje  -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
  4.      bohoríčica  -e ž (ȋ) črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici ♪
  5.      bôjler  -ja m (ó) naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji ♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj ♪
  6.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
  7.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
  8.      boljševík  -a m (ȋ) 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike // ekspr. komunist sploh 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki ♪
  9.      bombírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. izbočiti ali zaobliti površino: bombirati pločevino; tapetnik bombira stol; nepreh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov bombíran -a -o: bombirana konzerva; bombirano dno kotla ♪
  10.      bóri  -a -o prid. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje ♪
  11.      braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodo ◊ grad. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran ♪
  12.      brcljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol ♪
  13.      bŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe ♪
  14.      brívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol ♪
  15.      brkljárnica  -e ž (ȃ) redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli ♪
  16.      brokáten  -tna -o prid. (ȃ) ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli ♪
  17.      bròn  brôna m (ȍ ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna ♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron ♪
  18.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
  19.      bróvning  tudi brówning -a [-u̯n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning; zadela ga je krogla iz brovninga ♪
  20.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  21.      brzoparílnik  -a m (ȋ) velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik ♪
  22.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
  23.      búnčica  -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti ♪
  24.      cecilijánstvo  -a s (ȃ) muz. gibanje za reformo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju ♪
  25.      cérkev  -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi ∙ pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev ◊ rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA