Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Stol, Karavanke (176-200)



  1.      ergonómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ergonomijo: ergonomska dognanja / upoštevati ergonomska merila ergonómsko prisl.: ergonomsko oblikovan stol
  2.      erótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
  3.      etáža  -e ž () 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema
  4.      evrokomunízem  -zma m () publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu
  5.      fabianízem  -zma m () v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično
  6.      fauvízem  in fovízem -zma [fov-] m () um. umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, značilna po čistih, močnih barvnih tonih: v slikarjevih delih so vidni odsevi fauvizma
  7.      febronianízem  -zma m () rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem
  8.      felibríst  -a m () v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu
  9.      fiála  -e ž () arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale
  10.      figurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel
  11.      fin de siècle  fin de siècla [fendǝsjêkl] m () lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
  12.      fizikalízem  -zma m () filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi
  13.      fiziokratízem  -zma m () političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma
  14.      flámski  -a -o prid. () nanašajoč se na Flamce ali Flamsko: flamski slikarji ♦ obrt. flamska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca, delana v 17. stoletju
  15.      flankírati 2 -am nedov. in dov. () um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami
  16.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja
  17.      fotélj  -a m (ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti na fotelju, v fotelju; mehek, usnjen fotelj; ob steni je stala miza z zofo in fotelji
  18.      fráckati  -am nedov. () nar. vzhodno (narahlo) pokati: frackati z bičem / otroci so frackali s pištolami, ki so si jih sami naredili
  19.      framasónstvo  tudi framazónstvo -a s (ọ̑) zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo: razvoj framasonstva v evropskih deželah
  20.      frenologíja  -e ž () psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje: uveljavljanje frenologije ob koncu devetnajstega stoletja
  21.      frónda  -e ž (ọ̑) zgod. politično gibanje višjega francoskega plemstva proti absolutizmu sredi 17. stoletja
  22.      fundírati  -am dov. in nedov. () 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga
  23.      futerál  -a m () star. tok, etui: imeti pištolo v futeralu; futeral za naočnike
  24.      futurízem  -zma m () umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in se navduševala za dosežke tehnike: italijanski, ruski futurizem
  25.      galikanízem  -zma m () od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA