Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
So (8.226-8.250)
- kámor vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
- kámorkóli in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo ♪
- kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja ♪
- kámpeljc -a [pǝl] m (ȃ) pog., ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: kdo bi si mislil, da je tak kampeljc; kampeljc in pol ♪
- kampíranje tudi campíranje -a [druga oblika kam- in kem-] s (ȋ) glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje ♪
- kampíst tudi campíst -a [druga oblika kam- in kem-] m (ȋ) pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov ♪
- kámra -e ž (ȃ) 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri 3. nar. vzhodno shramba ♪
- kamufláža -e ž (ȃ) voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo ♪
- kamuflážen -žna -o prid. (ȃ) voj. ki je za kamufliranje: kamuflažna barva / topove so prekrili s kamuflažnimi mrežami / kamuflažno govorjenje ♪
- kamuflíranje -a s (ȋ) glagolnik od kamuflirati: takoj so začeli s kamufliranjem položajev / to govorjenje je samo kamufliranje pravih namenov ♪
- kamuflírati -am nedov. in dov. (ȋ) voj. zakrivati vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: tanke so kamuflirali na robu gozda; vojak se zna dobro kamuflirati; pren., ekspr. kamuflirali so svojo dejavnost kamuflíran -a -o: kamuflirana ladja ♪
- kána -e ž (ā) bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis ♪
- kanádka -e ž (ȃ) zimsko jabolko z rumenkastim, krhkim in sočnim mesom ♪
- kanál -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti
kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
- kanálček -čka m (ȃ) manjšalnica od kanal: izkopati kanalček / odtočni kanalček / ribji plavalni mehur je z ozkim kanalčkom povezan s črevesom / ekspr. denar je odtekal po mnogih kanalčkih ♪
- kanalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja ♪
- kanálja -e ž (á) 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah ♪
- kanálnik -a m (ȃ) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov ♪
- káncler -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
- kandidát -a m (ȃ) 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel // kdor izpolnjuje pogoje za kaj, navadno za službo, naslov: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpiadi / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolel ♦ šah. mojstrski kandidat 2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat ♪
- kandidátinja -e ž (ȃ) kandidatka: dati prednost kandidatinji s prakso / izpitna kandidatinja ♪
- kandidatúra -e ž (ȗ) prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo ♪
- kandidírati -am nedov. in dov. (ȋ) prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake ♪
- kándis -a m (ȃ) sladkor v velikih prosojnih kristalih: otroci so kupovali kandis; neskl. pril.: kandis sladkor ♪
- kánec -nca m (ā) 1. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, navadno tekočine: dodala je kanec olja / v njegovih žilah je kanec ciganske krvi / niti kanca pijače nimamo prav nič / odšel je brez kanca upanja / v prislovni rabi priti za kanec prepozno 2. nar. zahodno kaplja: na plašču so se poznali dežni kanci ♪
8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326