Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
So (626-650) 
- sosréden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji ♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi ♪
- sosréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti, združiti: mednarodne rezerve naj bi sosredili pri mednarodnem skladu ♪
- sòstanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
- sòstanoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
- sòstanoválski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju ♪
- sostàv -áva m (ȁ á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav ♪
- sostenúto prisl. (ȗ) muz., označba za hitrost izvajanja zadržano ♪
- sòstorílec -lca [lc in u̯c] m (ȍ-ȋ) jur. kdor skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: po ropu je s sostorilcem pobegnil ♪
- sòstorílstvo -a s (ȍ-ȋ) jur. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: priznati sostorilstvo / sostorilstvo pri uboju ♪
- sosvèt -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
- sòsvódnica -e ž (ȍ-ọ̑) um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka: na obeh straneh so v obok vrezane sosvodnice ♪
- sóšen -šna -o prid. (ọ̑) navt., v zvezi sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho: pred viharjem so namestili sošno jadro ♪
- sóšica tudi sôšica -e ž (ọ́; ó) manjšalnica od soha 3: rešilni čolni na sošicah ♪
- sóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
- sošólec -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu ♪
- sošólka -e ž (ọ̑) ženska oblika od sošolec: pomagati sošolki pri nalogah; za rojstni dan je povabila prijateljice in sošolke ♪
- sòtekmoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce ♪
- sòtekmoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke ♪
- soteriolóški -a -o prid. (ọ̑) rel. odrešenjski: soteriološki pomen velike noči ♪
- sotéska -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod ♦ geogr. ozek gorski prelaz ♪
- sotéskast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice ♪
- sótiš -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš ♪
- sotóčje -a s (ọ̑) kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov ∙ knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj ♪
- sotóčnica -e ž (ọ̑) geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi: sotočnici Selška in Poljanska Sora se združita v Soro ♪
- sòtováriš -a m (ȍ-ȃ) publ. tovariš: žrtvoval je življenje za sotovariše; bojni sotovariši ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726 
