Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (5.801-5.825)


  1.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  2.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  3.      geniálnost  -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
  4.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  5.      géns  -a m (ẹ̑) zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; rod: prepoved ženitve med člani gensa // pri starih Rimljanih skupnost več družin, povezanih z istim imenom ♪
  6.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
  7.      geofón  -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
  8.      geográf  -a m (ȃ) strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov; agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo ♪
  9.      geografíja  -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija ♪
  10.      géomehánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom ♪
  11.      géomehánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave ♪
  12.      geotrópičen  -čna -o prid. (ọ́) bot. ki raste v smeri delovanja težnosti ali proti njej: pozitivno geotropične korenine; steblo je negativno geotropično geotrópično prisl.: drobne koreninice na stranskih koreninah so geotropično indiferentne ♪
  13.      gépard  in gepárd -a m (ẹ̑; ȃ) leopardu podobna stepska zver na visokih nogah: levi, gepardi in sloni ♪
  14.      gêrbera  -e ž (é) vrtn. rastlina z dolgimi peclji in raznobarvnimi, ivanjščicam podobnimi cveti, ki raste v južni Afriki in Aziji: šopek rdečih in rumenih gerber; cvetličarna je dobila novo pošiljko gerber ♪
  15.      gerènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave: gerenti in župani; gerent občine / gerent posojilnice ♪
  16.      germaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko ♪
  17.      gerontokracíja  -e ž (ȋ) soc. skupina starejših, starih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na politiko: vloga gerontokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: gerontokracija v Sparti ♪
  18.      gerontologíja  -e ž (ȋ) veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije ♪
  19.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel ♪
  20.      gésta  -e ž (ẹ̑) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja: naredil je odločno gesto; gospodovalna, široka, teatralična gesta; prepričeval ga je z živahnimi gestami; sporazumevanje z gestami 2. knjiž. dejanje, ukrep: to je bila plemenita gesta; predsednikov obisk predstavlja prijateljsko gesto; tak postopek imamo za sovražno gesto proti državi; gesta priznanja; ta odločba je humana gesta do delovnega človeka / slabš. to je pri njem le gesta dejanje, preračunano na zunanji učinek ♪
  21.      gestápo  -a m, tudi ž neskl. (ȃ) kratica, v nacistični Nemčiji tajna državna policija: vse talce je gestapo obsodil na smrt; šef gestapa; zločini gestapa / aretiral ga je gestapo pripadniki gestapa ♪
  22.      gestápovec  -vca m (ȃ) pog. pripadnik gestapa: bil je gestapovec; ponoči so prišli ponj gestapovci; pasti v roke gestapovcem ♪
  23.      gíb  -a m (ȋ) premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega: delati, posnemati gibe; avtomatični gibi; mehki, mirni gibi; nagel, sunkovit gib; nagonski gib samoobrambe; plesni gib; gibi rok / proučevati ritem dela in delovnih gibov / kazati veselje nad vsem, kar je v zvezi s plesom in gibom gibanjem; pren. človekovi notranji gibi ◊ strojn. delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; gib bata pot bata od ene skrajne lege do druge ♪
  24.      gibálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gibanje: gibalna sposobnost udov; gibalno središče / gibalna energija; gibalna sila gospodarskega razvoja ◊ anat. gibalni živec živec, ki povzroča delovanje mišic; fiz. gibalna količina količina, ki je produkt mase telesa in njegove hitrosti; šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice ♪
  25.      gíbanje  -a s (í) 1. glagolnik od gibati: a) gibanje roke b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu 2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva 3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje ◊ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje ♪

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA