Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (5.776-5.800)


  1.      gastáld  -a m (ȃ) zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo ♪
  2.      gastronomíja  -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
  3.      gátiti  -im nedov., gáčen in gáten (á ȃ) 1. redko mašiti, zapirati: bil je v množici, ki je gatila vhod; vozovi so gatili pot 2. gačiti: zna gatiti živali gátiti se redko zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu ♪
  4.      gáudium  tudi gávdij -a [gau̯d-] m (ā) knjiž., redko razigrano, poredno veselje: profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki; ekspr. to ti je bil gaudium ♪
  5.      gáuss  -a [gau̯s] m (ȃ) fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka, desettisočina tesla: magnetno polje z jakostjo sto tisoč gaussov ♪
  6.      gávčo  tudi gáucho -a [gau̯čo] m (ȃ) v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo ♪
  7.      gavétka  -e ž (ẹ̑) žarg., v italijanskem okolju vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: stara gavetka ♪
  8.      gávge  gávg ž mn. (ȃ) nižje pog. vislice: tam so stale gavge / ekspr. če bo ostal tak, bo še na gavge prišel ♪
  9.      gavóta  -e ž (ọ̑) star francoski ples v zmernem dvodobnem taktu: plesali so gavoto in menuet // skladba za ta ples: zložiti gavoto ♪
  10.      gavrán  tudi gávran -a m (ȃ; ȃ) pesn. krokar: črni gavrani so krožili v zraku; krokanje lačnih gavranov; črno bleščeč kot gavran ♪
  11.      gázdarica  -e ž (ȃ) nižje pog. (hišna) gospodinja: gazda in gazdarica / moja gazdarica mi je odpovedala sobo ♪
  12.      gazéla 2 -e ž (ẹ̑) lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom: Prešernove mojstrske gazele ♪
  13.      gáziti  -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu // knjiž., redko teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico gazèč -éča -e: s težavo gazeč visok sneg ♪
  14.      gazométer  -tra m (ẹ̄) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom, plinohram: industrijski gazometer; laboratorijski gazometer ♪
  15.      gejzír  -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal ♪
  16.      gékon  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae ♪
  17.      geminácija  -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev ♪
  18.      gemináta  -e ž (ȃ) lingv. podvojen soglasnik ♪
  19.      gén  -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov ♪
  20.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
  21.      generacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na generacijo: generacijski vrstniki; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji ♪
  22.      generálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno ♪
  23.      generalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane ♪
  24.      generálpòdpolkóvnik  -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
  25.      genêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen ♪

   5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA