Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (5.651-5.675)


  1.      fránko  prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje ♪
  2.      frapírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi: njegova interpretacija skladbe me je frapirala; razgled z gore ga je frapiral ◊ gost. hladiti peneče se vino v posodi z ledom z ročnim vrtenjem buteljke ♪
  3.      frátati  -am dov. (ȃ) brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti: zmeraj me frata; mislil si ga spraviti pod našo streho, pa te je fratalo ∙ pog., šalj. včasih mu rata, največkrat ga pa frata ♪
  4.      fráter  -tra m (á) član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat: patri in fratri so se zbrali pri molitvi ◊ zool. majhna morska riba s temno pego na korenu repne plavuti, Diplodus vulgaris ♪
  5.      fratríja  -e ž (ȋ) zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi; bratstvo ♪
  6.      fráza  -e ž (á) 1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le modna fraza / oguljene, prazne, puhle fraze; ekspr. to, kar govoriš, so same fraze // besedna zveza, primerna za določene prilike: predstavil se je z izbranimi frazami; vljudnostne fraze 2. lingv. besedna zveza s samostojnim, od sestavljajočih jo besed različnim pomenom; rečenica, reklo: rabiti, razložiti fraze 3. muz. najmanjši del skladbe, ki tvori melodično in ritmično celoto: vsako frazo je lepo izdelal; dvotaktna fraza ♪
  7.      frazíranje  -a s (ȋ) glagolnik od frazirati: sposobnost dovršenega muzikalnega fraziranja / fraziranje o revoluciji ♪
  8.      fŕcati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj: frcal je drobtine z mize / frcal ga je po ostriženi glavi s sprožanjem prsta udarjal / ekspr. po skalah so frcale krogle udarjale, zadevale ob skale 2. ekspr., redko zelo hitro letati, švigati: lastovke so frcale tik nad vodo ♪
  9.      fŕča  -e ž (ŕ) nar. gorenjsko podstrešna soba, mansarda: lepo urejena frča / spati na frči ♪
  10.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
  11.      frčkaríja  -e ž (ȋ) ekspr. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija: to so same frčkarije, česa večjega se loti / zapravlja denar za razne frčkarije ♪
  12.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  13.      frekventacíjski  -a -o prid. (ȋ) šol., v zvezi frekventacijsko potrdilo potrdilo, da je kdo študent ♪
  14.      frekvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. pogostnost, frekvenca: frekventnost obravnavanega pojava 2. publ. uporabljanost, izkoriščenost: visoka frekventnost glavnih cest ♪
  15.      frézija  -e ž (ẹ́) vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti: šopek dišečih rumenih frezij ♪
  16.      frfetáti  -ám nedov. (á ȃ) zastar. frfotati, letati: ptiči so preplašeno frfetali sem ter tja ♪
  17.      frfljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. frfotati, letati: po drevju so veselo frfljale sinice ♪
  18.      frfoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) frleti: nad travnikom frfolijo metulji / oveneli listi so frfoleli po zraku / pisan trak ji je frfolel v kitah ♪
  19.      frfòt  -ôta m (ȍ ó) šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: jerebice so se dvignile z glasnim frfotom; frfot ptic / frfot zastave plapolanje, vihranje ♪
  20.      frfotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila ♪
  21.      frfráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati ♪
  22.      fríc  -a m (ȋ) slabš. nemški vojak: spopad s frici / kot psovka prekleti fric ♪
  23.      frikandó  -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem ♪
  24.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
  25.      frivólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti ♪

   5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA