Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (5.526-5.550)


  1.      filozofírati  -am nedov. (ȋ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo ♪
  2.      filozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede ◊ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci ♪
  3.      fílter  -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta ♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir ♪
  4.      filtracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na filtracijo: filtracijska sposobnost snovi / filtracijske priprave ♪
  5.      filtrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke ♪
  6.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  7.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  8.      finánc  -a m (ȃ) zastar. financar: preganjali so ga žandarji in financi ♪
  9.      finánca  -e ž (ȃ) 1. star. finančni urad: financa in davkarija sta v sosednji ulici 2. nekdaj finančna straža: v vas je prišla financa ♪
  10.      fináncar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj pripadnik finančne straže: ljudje so se pritoževali nad financarji; prepir s financarji 2. star. uslužbenec finančnega urada ♪
  11.      financíranje  in finansíranje -a s (ȋ) glagolnik od financirati: financiranje znanstvenih raziskav; sistem financiranja; sklad za financiranje šolstva ♪
  12.      financírati  -am in finansírati -am nedov. in dov. (ȋ) denarno omogočati kako delo, dejavnost: ekspedicijo financira podjetje; financirati bolnico, šolo; ta gospodarska ustanova se financira sama ♪
  13.      finánčnik  -a m (ȃ) 1. strokovnjak za finance: sposoben, znan finančnik 2. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: veliki finančniki ♪
  14.      finésa  -e ž (ẹ̑) 1. lastnost finega človeka: vsako reč je opravila s potrebno fineso; gibala se je z veliko fineso / njegov temperament je mešanica finese in brutalnosti / finesa geste 2. kar napravi kaj boljše, lepše, bolj dognano: jezikovne, stilne finese; ima čut za finese / ekspr. izdelati kaj do zadnje finese ♪
  15.      fírbec  -bca m (ȋ) nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec ♪
  16.      firer  tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh ♪
  17.      fírkelj  -klja in -na [kǝl] m (ȋ) nar. vrču podobna posoda: piti vino iz firklja / izposojati si vino na firklje ♪
  18.      fírma  -e ž (ȋ) 1. podjetje: trgovati z domačimi firmami; izvozna firma; stara firma; zastopstvo tujih firm 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo; spremeniti firmo; določbe o firmi ● pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko ♪
  19.      fisíja  -e ž (ȋ) fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija; cepitev: produkti fisije; pren. fisija politične skupine ♪
  20.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  21.      fízik  -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik ♪
  22.      fízika  -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije ♪
  23.      fizikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija ♪
  24.      fiziognomíja  -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
  25.      fiziologíja  -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪

   5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA