Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (5.376-5.400)


  1.      evidentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno ♪
  2.      evidéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost evidentnega; jasnost, očitnost: dokazati z vso evidentnostjo; evidentnost sodbe ♪
  3.      evkalípt  in evkalíptus -a m (ȋ) visoko drevo z veliko krošnjo, po izvoru iz Avstralije: debla, krošnje evkaliptov ♪
  4.      evkalíptov  in evkalíptusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na evkalipt: evkaliptov les / evkaliptovo drevo ♦ farm. evkaliptovo olje eterično olje iz evkaliptovih listov ♪
  5.      evnúh  -a m (ū) v muslimanskem okolju skopljen moški, skopljenec: hareme so čuvali evnuhi; pren., slabš. duševni evnuh ♪
  6.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji ♪
  7.      evolucíjski  tudi evolúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces; evolucijska pot; evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorija evolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala ♪
  8.      evolúta  -e ž (ȗ) geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje ♪
  9.      evolutíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov ♪
  10.      evrázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Evropo in Azijo kot celoto: evrazijska celina / evrazijski značaj Sovjetske zveze ♪
  11.      evropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Evropejce: to niso ameriški, ampak evropejski običaji / v svojih esejih in umetniških delih je popolnoma evropejski / star. evropejske dežele evropske ♪
  12.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan ♪
  13.      evtanazíja  -e ž (ȋ) med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo ♪
  14.      ex óffo  [eksofo] prisl. (ọ̑) jur. po uradni dolžnosti: zagovarjati obtoženca ex offo ♪
  15.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
  16.      fá  m neskl., tudi fá fája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici ♪
  17.      fabianízem  -zma m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično ♪
  18.      fábijec  -jca m (á) pristaš fabianizma: spori med fabijci in socialnimi demokrati ♪
  19.      fabricírati  -am nedov. (ȋ) redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov ♪
  20.      fábričan  in fabríčan -a m (á; ȋ) pog. tovarniški delavec: fabričani so razmetavali precej denarja za pijačo ♪
  21.      fábrika  in fabríka -e ž (á; ȋ) pog. tovarna: delati v fabriki; v kraju je veliko fabrik z visokimi dimniki / ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike / ekspr. celo fabriko ima na svoji strani vse ljudi, ki tam delajo ♪
  22.      fábula  -e ž (ȃ) 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi ♪
  23.      fabulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fabulirati: epsko razvlečeno fabuliranje; pisateljeva moč ni toliko v fabuliranju kot v opisovanju značajev ♪
  24.      fácies  ž neskl. (ā) bot. najnižja sistematska kategorija v fitosociologiji ♪
  25.      fáeton  -a m (ȃ) nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti ♪

   5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA