Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (526-550)



  1.      pogódbenica  -e ž (-ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice
  2.      pogódbenik  -a m (-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika
  3.      pojàv  -áva m (- -á) knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni // stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil
  4.      pomèn  -éna m (- -ẹ́) lingv. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena
  5.      poménka  -e ž (-ẹ̑) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke
  6.      poménski  -a -o prid. (-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze
  7.      poročeválec  -lca [c tudi lc] m (-) kdor ima, pripravi koreferat: določiti soporočevalce
  8.      pôrok  tudi poròk -óka m (-ọ́; - -ọ́) kdor je skupaj s kom porok za kaj: predlagati banki, naj toži tudi soporoka
  9.      poséstnik  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom posestnik česa: z ženo sta soposestnika kmetije
  10.      postávljanje  -a s (-á) knjiž. postavljanje drugega poleg drugega: linearno sopostavljanje kamenčkov / sopostavljanje ostrih barv / sopostavljanje dejstev
  11.      pot  -a in sopòt -ôta m (ó; ó) nar. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)
  12.      sopótnica  -e ž (ọ̑) 1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje 2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska tovarišica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice ∙ ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita
  13.      sopótnik  -a m (ọ̑) 1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost 2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti: literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik komunizma, partije / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije ♦ lit. sopotniki moderne 3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski tovariš: sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika ∙ ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit
  14.      sopótništvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo sopotnik: v zbirki se kaže pesnikovo sopotništvo s splošnim tokom povojne lirike
  15.      povzročítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom povzročitelj česa: bil je povzročitelj ali vsaj sopovzročitelj propadanja kmetije
  16.      povzročíti  -ím dov., povzróčil (- -í) skupaj s kom povzročiti: sopovzročiti nesrečo
  17.      soprán  -a m () najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu // nav. mn., žarg. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov ◊ muz. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku
  18.      sopránček  -čka m () ekspr. sopran: igrala je na klavir in preizkušala svoj sopranček; lep sopranček
  19.      sopraníst  -a m () kdor poje sopran
  20.      sopranístka  -e ž () ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko
  21.      sopránski  -a -o prid. () nanašajoč se na sopran: sopranski glas / sopranska vloga ♦ muz. sopranski ključ C ključ na prvi črti črtovja; sopranski saksofon saksofon, ki ima sopransko lego; sopranska lega
  22.      sopráznik  tudi praznik -a m (á; ọ́) rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela
  23.      predlagátelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom predlagatelj česa: s sopredlagateljem podpisati zakonski osnutek
  24.      predsédnica  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od sopredsednik: sopredsednica odbora / Sovjetska zveza je bila sopredsednica konference o Indokini
  25.      predsédnik  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom predsednik česa: izvolili so ga za sopredsednika konference

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA