Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
So (51-75)
- socialístka -e ž (ȋ) ženska oblika od socialist: po nazoru je socialistka / mednarodna konferenca socialistk ♪
- socializácija -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju ♪
- socializacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na socializacijo: socializacijsko okolje / socializacijski proces ♪
- socialízem -zma m (ȋ) 1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: socializem nastaja, se razvija; jugoslovanski, sovjetski socializem; socializem in komunizem / samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države / živeti v socializmu 2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: pristaši socializma; razširjanje socializma ◊ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in
usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels ♪
- socializíranje -a s (ȋ) glagolnik od socializirati: socializiranje otrok / socializiranje nagonov ♪
- socializírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo
otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo ● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja ♪
- sociálno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na socialen: socialnoekonomski, socialnoskrbstven ♪
- sociálnodemokrátičen -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na socialno demokracijo: socialnodemokratični nazori / socialnodemokratična stranka socialnodemokratska stranka ♪
- sociálnodemokrátski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na socialne demokrate ali socialno demokracijo: socialnodemokratska ideologija / socialnodemokratska stranka / socialnodemokratski minister / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka ♪
- sociálnoekonómski -a -o prid. (ȃ-ọ̑) družbenoekonomski: socialnoekonomske razmere / socialnoekonomski sistem ♪
- sociálnoétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos v povezavi s čim socialnim: socialnoetično vrednotenje / zanimati se za socialnoetična vprašanja ♪
- sociálnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na politiko v povezavi s čim socialnim: socialnopolitično gibanje / socialnopolitična zakonodaja ♪
- sociálnopsiholóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) psihološki v povezavi s čim socialnim: socialnopsihološka oznaka glavne osebe romana / socialnopsihološke raziskave ♪
- sociálnorealístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na socialni realizem: socialnorealistična proza ♪
- sociálnorevolucionáren -rna -o prid. (ȃ-ā) revolucionaren v povezavi s čim socialnim: socialnorevolucionarno gibanje / socialnorevolucionaren nazor ♪
- sociálnoskŕbstven -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na socialno skrbstvo: socialnoskrbstveno delo / socialnoskrbstveni občinski organ ♪
- sociálnost -i ž (ȃ) 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju 2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti ♪
- sociálnovárstven -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja ♪
- sociálnovzgójen -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v povezavi s čim socialnim: socialnovzgojne ustanove / socialnovzgojna stran literature ♪
- sociálnozdrávstven -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na zdravstvo v povezavi s čim socialnim: socialnozdravstveni problemi / socialnozdravstvena ustanova ♪
- sociálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest ♪
- sociálpatriót -a m (ȃ-ọ̑) med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite ♪
- sócij -a m (ọ́) zastar. socialni demokrat: postati socij ♪
- socio... ali sócio... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na odnos s kom drugim, z družbo: sociolingvistika, sociologija ♪
- sociografíja -e ž (ȋ) soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo // veda o tem: strokovnjak za sociografijo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226