Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (2.651-2.675)


  1.      bêsnež  in bésnež -a m (ȇ; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu ♪
  2.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni (ȋ í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo ♪
  3.      besnôta  -e ž (ó) star. bes, besnost: vpil je z vso besnoto ♪
  4.      bestiálen  -lna -o prid. (ȃ) ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi ♪
  5.      béstija  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile ♪
  6.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv? ♪
  7.      bèt  -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ♪
  8.      betìč  -íča [bǝt] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi ♪
  9.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. (ȏ) nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju ♪
  10.      bèv  medm. (ȅ) posnema odsekan pasji glas: bev bev bev; sam., ekspr., navadno v zvezi ne bev ne mev: ni rekel ne bev ne mev prav nič; pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev sploh niso odgovorili ♪
  11.      bévkati  -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka ♪
  12.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
  13.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
  14.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami ♪
  15.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪
  16.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
  17.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo ♪
  18.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
  19.      béžec  -žca m (ẹ̑) redko begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand - O. Župančič) ♪
  20.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ♪
  21.      bíbavica  -e ž (ȋ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko ♪
  22.      bíbliobús  -a m (ȋ-ȗ) posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus ♪
  23.      bibliografíja  -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo ♪
  24.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje ♪
  25.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela ♪

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA