Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (2.526-2.550)



  1.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  2.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto
  3.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret
  4.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina
  5.      barikáda  -e ž () nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah ∙ knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju
  6.      baríl  -a m () nar. lesen ročni sodček: piti iz barila
  7.      barílec  -lca m () nar. lesen ročni sodček: natočiti barilec vina
  8.      báriton  -a m () moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton // nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni
  9.      barjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na barje: barjanska megla; barjanska šota; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci
  10.      bárje  -a s () močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem
  11.      bárka  -e ž () večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati
  12.      barók  -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok
  13.      baróka  -e ž (ọ̄) raba peša lasulja: sodnik si je nadel baroko; gledališka baroka
  14.      bárski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na bar1: a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače
  15.      bárva  -e ž () 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativnofiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
  16.      barvárna  -e ž () barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi // barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme
  17.      bárven  -vna -o prid. () nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
  18.      bárvica  -e ž () nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja
  19.      barvílnica  -e ž () izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarnabot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae
  20.      barvílnik  -a m () redko posoda za barvilo
  21.      bárvnik  -a m () šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki ◊ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
  22.      bárvnost  -i ž () 1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu 2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne
  23.      barvotísk  -a m () žarg., tisk. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku // tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski
  24.      bás  -a m () 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
  25.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA