Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
So (1.976-2.000)
- adút -a m (ȗ) 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva ♪
- adventízem -zma m (ȋ) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma ♪
- aerolít -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo ♪
- aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje ♪
- áeromíting in aêromíting -a m (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov ♪
- aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec ♪
- aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija ♪
- afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja ♪
- afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje afektírano prisl.: afektirano govoriti ♪
- afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje ♪
- aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi aficíran -a -o: aficirano področje ♦ med. aficiran organ ♪
- afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
- afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen ♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki ♪
- afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah ♪
- afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija ♪
- ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga ♪
- agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave ♪
- agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug ♪
- agénda -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda ◊ rel. protestantski cerkveni obrednik ♪
- ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi ♪
- agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator ♪
- agentúra -e ž (ȗ) 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi ♪
- agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba // mahati, gestikulirati: agirati z rokami ♪
- agitácija -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci ♪
- agitátor -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo ◊ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi ♪
1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076