Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (1.801-1.825)



  1.      usoglasíti  -ím in usoglásiti -im dov., usoglásil ( í; á) knjiž. narediti, da je kaj skladno, ubrano: usoglasiti vsebino in obliko
  2.      usoglášati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da je kaj skladno, ubrano: usoglašati vsebino in obliko
  3.      ujati  -am nedov. (ọ́) star. prisojati: usojal mu je več značajnosti ujati se upati si, drzniti si: usojam se pripomniti, da to ne drži; nihče si ne usoja tekmovati z njim
  4.      ujenost  -i ž (ọ́) 1. dejstvo, da je komu kaj usojeno, določeno: verjeti v usojenost smrti, trpljenja; zavest usojenosti / pesniška usojenost 2. knjiž. verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo; fatalizem: odklanjati usojenost
  5.      usolíti  -ím dov., ulil ( í) star. nasoliti: usoliti meso usoljèn -êna -o: sveža in usoljena zelenjava
  6.      usopíhati  -am dov. (í) star. upehati, zasopsti: napor, hiter tek ga je usopihal usopíhan -a -o: usopihan je pritekel v sobo; usopihana žival
  7.      usopíti  -ím dov., upil ( í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo usopljèn -êna -o: pritekel je ves usopljen in poten
  8.      upsti  upem dov. (ó) knjiž. upehati, zasopsti: pot ga je utrudila in usopla / po strmih stopnicah se je usopel upel in upel -pla -o: usopel je prišel do hiše
  9.      usposobítev  -tve ž () glagolnik od usposobiti: strokovna usposobitev mladih / usposobitev za delo / usposobitev stare lokomotive
  10.      uspobiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo: usposobiti delavce; usposobiti se v tečaju; usposobil se je z delom, vajo; hitro se usposobiti / usposobiti koga za opravljanje poklica; usposobiti se za profesorja; poklicno, praktično se usposobiti / usposobiti psa za lov // narediti, da je kdo sposoben za kaj sploh: usposobiti invalida za vsakdanje življenje 2. publ. narediti, da je kaj uporabno, primerno za to, čemur je namenjeno: zgradili in usposobili bodo še nekaj objektov; usposobiti žičnico / usposobiti cesto za promet; usposobiti pristanišče za pristajanje večjih ladij; s popravilom je usposobil avtomobil za vožnjo uspobljen -a -o: usposobljeni strokovnjaki; usposobljen za delo; strokovno usposobljen delavec
  11.      uspobljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od usposobiti: skrbeti za usposobljenje delavcev / usposobljenje za delo
  12.      uspobljenost  -i ž (ọ̑) sposobnost za opravljanje določenega dela: dokazati, pokazati svojo usposobljenost; nezadostna usposobljenost strežnega osebja / usposobljenost za poučevanje; poklicna, strokovna usposobljenost
  13.      uspobljenosten  -tna -o prid. (ọ̑) šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje: opraviti usposobljenostni izpit za poučevanje matematike
  14.      ušotoríti se  -ím se tudi ušotóriti se -im se dov., ušotóril se ( í; ọ̄ ọ̑) 1. utaboriti se: ušotorili so se ob potoku 2. ekspr. nastaniti se: ušotoril se je v obcestni gostilni
  15.      vasoválec  -lca [c] m () v kmečkem okolju kdor vasuje: vasovalec pod dekletovim oknom / fant vasovalec je zavriskal
  16.      vasoválka  -e [k] ž () v kmečkem okolju obiskovalka: hitro je odpravila sitne vasovalke
  17.      vasoválski  -a -o [s] prid. () nanašajoč se na vasovalce ali vasovanje: vasovalska noč / vasovalske pesmi
  18.      vasovánje  -a s () glagolnik od vasovati: vasovanje pri dekletu / spominjati se fantovskih vasovanj
  19.      vasováti  -újem nedov.) v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu: vasoval je pod oknom in dobil nagelj / fantje so cele noči vasovali pri dekletih / hoditi, iti vasovat // biti na obisku pri kom sploh: rad vasuje pri sosedu; pren. danes bo spet dolgčas vasoval pri nas; misli so vasovale drugje ● nar. zahodno sosede so veliko vasovale hodile od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati pri mrliču v kmečkem okolju bedeti pri mrliču vasujóč -a -e: vasujoči fant
  20.      vèčpaven  -vna -o prid. (-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi
  21.      vèčpavnica  -e ž (-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice
  22.      vèčben  -bna -o prid. (-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob
  23.      vèčtisočglàv  in vèčtisočgláv -áva -o prid. (- -á; -) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica
  24.      vèčtisočléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja več tisoč let: večtisočleten razvoj
  25.      vélikosobóten  -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na veliko soboto: velikosobotna noč / velikosobotno zvonjenje

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA