Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (176-200)



  1.      sodomíja  -e ž () spolno občevanje z živaljo: sodomija slaboumnega pastirja // knjiž., redko homoseksualnost, spolna perverznost
  2.      sodomít  -a m () kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti
  3.      domski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Sodoma: sodomski prebivalci ∙ ekspr. sodomski ogenj velik, uničujoč ogenjrel. sodomski greh
  4.      sodopŕst  -a m ( ) nav. mn., zool. sodoprsti kopitarji
  5.      sodopŕst  -a -o prid. ( ) zool. ki ima dva prsta ali štiri prste: ta žival je sodoprsta / sodoprsti kopitarji
  6.      dost  -i ž (ọ̄) mat. lastnost, značilnost sodega: lihost in sodost števil
  7.      dov  -a -o (ọ̑) pridevnik od sod1: sodovo dno
  8.      doživéti  -ím dov., dožível (-ẹ́ -í) skupaj s kom doživeti: pripovedoval je njeno zgodbo, kot bi jo sodoživel / spomini ljudi, ki so vojno sodoživeli
  9.      dožívljanje  -a s (-í) glagolnik od sodoživljati: sočutje nastane iz sodoživljanja; sodoživljanje narodovih nesreč
  10.      dožívljati  -am nedov. (-í) skupaj s kom doživljati: sodoživljal je katastrofe, ki so prizadevale domače prebivalstvo; poznal je njeno preteklost, kot bi jo sodoživljal / pripovedovali so o vojnih grozotah, ki so jih sodoživljali na fronti ● knjiž. gledalci in igralci so sodoživljali dogajanje na odru skupaj podoživljali
  11.      dra  -e ž (ọ̄) padavine v obliki drobnejših ledenih zrn: padala je, usula se je, pog. šla je sodra; pomladanska ploha s sodro / pri označevanju časovnosti v sodri in dežju so prišli na cilj
  12.      drast  -a -o prid. (ọ̄) redko pomešan s sodro: sodrast naliv
  13.      drga  -e ž (ọ̄) 1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga // v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: sodrga zahteva enakopravnost; hotel je pridobiti sodrgo; lačna sodrga 2. zastar. navlaka, šara: hudourniki so v dolino nanesli razno sodrgo / pobrati sodrgo po kotih 3. nar. sodra: burja je nesla sodrgo v okna
  14.      sodrúg  -a m () 1. nekdaj naslov za sočlana socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent 2. zastar. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje
  15.      sodrúga  -e ž () zastar. tovarišica, prijateljica: srečati sodrugo iz šolskih let
  16.      sodrúžica  -e ž () ženska oblika od sodrug 1: izbrati izkušeno sodružico za pogajanja / kot nagovor sodrugi in sodružice, pripravimo se za novi čas
  17.      državlján  in državljàn -ána m (-; - -á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov
  18.      dstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu // s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo 2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče 3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo ◊ jur. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
  19.      financêr  in finansêr -ja m (-) kdor je skupaj s kom financer česa: dogovor med sofinancerji stanovanjskih hiš
  20.      financíranje  in finansíranje -a s (-) glagolnik od sofinancirati: zbrati sredstva za sofinanciranje nove šole
  21.      financírati  -am in finansírati -am nedov. in dov. (-) skupaj s kom financirati: gospodarske organizacije financirajo ali pa sofinancirajo strokovne šole
  22.      sofíst  -a m () 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist
  23.      sofisteríja  -e ž () knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija
  24.      sofístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sofiste, sofistiko ali sofizem: iz sofistične šole je izšel tudi Sokrat / sofistični dokazi; sofistična razlaga sofístično prisl.: sofistično preobračati pojme
  25.      sofístika  -e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev: nobena sofistika ne more ovreči tega dejstva / v njihovem govorjenju je veliko sofistike

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA