Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
So (1.526-1.550) 
- presójnost -i ž (ọ̄) prosojnost: presojnost vode / presojnost njegovih idej ♪
- presolíti -ím dov., presólil (ȋ í) 1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti 2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli presoljèn -êna -o: presoljena juha ♪
- presónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil presónčen -a -o: zdravo presončeno telo ♪
- presopáren -rna -o prid. (á ā) preveč soparen: presoparen dan presopárno prisl., v povedni rabi: bilo je presoparno, da bi šli na sprehod ♪
- presortírati -am dov. (ȋ) 1. na novo sortirati: sortirati in presortirati 2. ločiti, urediti po določenem merilu, načelu; sortirati: po obiranju so jabolka takoj presortirali; presortirati pripeljani les po debelini ♪
- prešólanje -a s (ọ̑) glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic ♪
- prešólati -am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote prešólan -a -o: prešolani učenci ♪
- pretresovánje -a s (ȃ) glagolnik od pretresovati: pretresovanje važnega vprašanja; vsestransko pretresovanje ♪
- pretresováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. pretresati: pretresovali so važne zadeve; to vprašanje se je pretresovalo na prejšnji seji / njegove ideje so pretresovale ves svet pretresujóč -a -e 1. deležnik od pretresovati: govoril je dolgo, pretresujoč vse možnosti 2. pretresljiv: spregovorila je s pretresujočim glasom; pretresujoča povest; prisl.: psi so začeli pretresujoče lajati ♪
- prevasováti -újem dov. (á ȗ) prebiti, preživeti ob vasovanju: noč je prevasoval ♪
- previsòk -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč visok: previsok hrib; previsoka klop / previsoka cena; previsoka temperatura / previsok pritisk / peti s previsokim glasom; previsok ton / v razredni družbi biti previsokega rodu ∙ ekspr. očitajo nam, da smo previsoki preveč prevzetni, ošabni previsôko prisl.: previsoko držati zastavo; previsoko nameščeni mikrofoni ∙ ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava ♪
- pribosopétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. priti bos: večkrat je pribosopetil k nam ♪
- pripasováti -újem nedov. (á ȗ) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: hitel je pripasovati meč; pripasoval si je oselnik, da bi šel kosit ♪
- pripisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen ♪
- prisodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prisoditi: prisoditev dediščine / prisoditev nagrade ♪
- prisodíti in prisóditi -im dov. (ȋ ọ́) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen 2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili
so mu deset let zapora // redko dati, dodeliti: nagrado so prisodili češkoslovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo 3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko ● redko prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo prisójen -a -o: prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno ♪
- prisòj -ôja m (ȍ ó) redko prisoja: na prisoju cvetijo trobentice ● knjiž., redko na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih ♪
- prisója -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje ♪
- prisójati -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja ♪
- prisójen -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba ♪
- prisójnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prisojnega: prisojnost pobočja ♪
- prisolíti -ím dov., prisólil (ȋ í) dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti ● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga ♪
- prisónčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. prisojen: na prisončnih vrtovih so cvetele trobentice; prisončno pobočje je že kopno ♪
- prisónčje -a s (ọ̑) astr. Soncu najbližja točka planetovega tira: planet je v prisončju ● knjiž. na prisončju cvete teloh na prisojah ♪
- prisopíhati -am dov. (í) sopihajoč priti: s težavo sta prisopihala na vrh; za njimi je prisopihal še najmlajši / ekspr. vlak prisopiha na postajo pripelje ♪
1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 
