Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (1.476-1.500)


  1.      potresomérski  -a -o prid. (ẹ̑) seizmološki: potresomerske naprave ♪
  2.      potresoslóvje  -a s (ọ̑) veda o potresih; seizmologija: potresoslovju je posvetil veliko let ♪
  3.      povasováti  -újem dov. (á ȗ) v kmečkem okolju krajši čas vasovati: kdaj pa kdaj povasuje pri sosedih / povasovati pri mrliču // nadaljevati z vasovanjem po določenem času: malo še povasuj ♪
  4.      povsód  prisl. (ọ̑) 1. izraža, da se dejanje dogaja na vseh mestih, po vseh krajih: išče ga povsod okrog; povsod po deželi so se kmetje upirali / mikrobi so povsod / ekspr.: kamor pogledaš, povsod samo močvirje; zaradi prometa je človek vedno in povsod v nevarnosti / od povsod se slišijo klici // izraža, da je dejanje usmerjeno na vsako mesto, v vsak kraj: štab je povsod poslal izvidnice; povsod si upa // ekspr. izraža, da se dejanje dogaja na velikem številu mest: povsod objavlja svoje članke; povsod srečaš tega človeka 2. ekspr. v vsakem položaju, ob vsaki priložnosti: povsod hoče biti prvi; povsod se kaže njegova premišljenost; ta človek se povsod znajde ● pog. on je povsod doma se spozna, se znajde; ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; slabš. povsod vtika svoj nos vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; preg. povsod je dobro, doma pa najbolje ali lepo, doma pa najlepše; prim. vsepovsod ♪
  5.      povsóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod: povsodni povzročitelj bolezni ♪
  6.      povsódi  prisl. (ọ̑) zastar. povsod: povsodi so ga iskali ♪
  7.      povsódnost  -i ž (ọ̑) knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod: povsodnost nevarnosti ♪
  8.      povsódpričujóčnost  -i ž (ọ̑-ọ́) rel. dejstvo, da je Bog povsod pričujoč: božja povsodpričujočnost; pren., ekspr. njena vsevednost in povsodpričujočnost ♪
  9.      pravosóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pravosodje: pravosodna dejavnost / pravosodni izpit ♪
  10.      pravosódje  -a s (ọ̑) jur. 1. državni organ, ki skrbi zlasti za redno delovanje sodišč: obrniti se na pravosodje; odločbe pravosodja 2. sodstvo: napredek pravosodja ♪
  11.      prèdmárksovski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem ♪
  12.      predpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil ♪
  13.      predpisováti  -újem nedov. (á ȗ) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila ♪
  14.      prèdsôba  -e ž (ȅ-ó) manjši prostor, navadno v stanovanju, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: imajo kuhinjo, dve sobi in predsobo; odložiti plašč v predsobi ♪
  15.      prèdsôben  -bna -o prid. (ȅ-ō) nanašajoč se na predsobo: predsobna omara; predsobno pohištvo / predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke ♪
  16.      predsôbje  -a s (ȏ) knjiž. večji prehodni prostor za čakanje, začasno zadrževanje gostov, navadno v velikem poslopju: stopil je v predsobje; čakati v predsobju / predsobje palače ♪
  17.      prèdsocialístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred socializmom: predsocialistični sistemi / predsocialistični odnosi ♪
  18.      predsódek 1 -dka m (ọ̑) negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva: to je le predsodek; imeti najrazličnejše predsodke; niso bili obremenjeni s predsodki / ekspr. otresel, znebil se je vseh predsodkov / ideološki, moralni predsodek; zaradi rasnih predsodkov ga je sovražil; iz verskih predsodkov živine ne koljejo / brez predsodkov je govorila o problemih ♪
  19.      predsódek 2 -dka m (ọ̑) šalj. trebuh: predsodek mu že raste ♪
  20.      prèdsokrátik  -a m (ȅ-á) nav. mn., filoz. grški filozof pred Sokratom: s to teorijo so se ukvarjali že predsokratiki ♪
  21.      prèdšólski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok ♪
  22.      preglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja ♪
  23.      preglasováti  -újem dov. (á ȗ) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan ♪
  24.      preksónčen  -čna -o prid. (ọ̑) nar. prisojen: na preksončnem bregu raste vinska trta ♪
  25.      preksónčje  -a s (ọ̑) nar. prisoja: v preksončju že cvetijo trobentice ♪

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA