Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

So (1.226-1.250)



  1.      sosov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na losose: lososovo meso / lososova barva lososna
  2.      lososovína  -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine
  3.      lótosov  -a -o (ọ̑) pridevnik od lotos: lotosov cvet; lotosovo zrnje
  4.      madison  -a [méd-] m (ẹ̑) skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison // skladba za ta ples: zaigrali so madison
  5.      maestóso  [-ozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja veličastno: igrati maestoso
  6.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (; ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev
  7.      marksologíja  -e ž () raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo
  8.      mársovec  -vca m () 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca
  9.      mársovski  -a -o prid. () tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik
  10.      masohíst  in mazohíst -a m () psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan: masohist in sadist
  11.      masohístičen  in mazohístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na masohizem: masohističen užitek; masohistično nagnjenje / masohistična ljubosumnost masohístično in mazohístično prisl.: masohistično poglabljati svojo bolečino
  12.      masohízem  in mazohízem -zma m () psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana: biti nagnjen k masohizmu // knjiž., s prilastkom naslada ob lastni bolečini: moralni, psihični masohizem
  13.      man  -a m (ọ̑) zgod. framason, prostozidar: organizacije masonov
  14.      masoneríja  -e ž () publ. framasoni, prostozidarji: podpirala ga je buržoazija in masonerija
  15.      manski  -a -o prid. (ọ̑) zgod. framasonski, prostozidarski: masonski nazori / masonska loža
  16.      manstvo  -a s (ọ̑) zgod. framasonstvo, prostozidarstvo: biti pod vplivom masonstva
  17.      maven  -vna -o prid. (ọ̄) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številniekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi; muz. masovna pesem zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom mavno prisl.: masovno so začeli odhajati v tujino; sam.: pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
  18.      masovík  -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več
  19.      mavka  -e ž (ọ̑) žarg., film., gled. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka
  20.      mavnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost masovnega: gibanje je doseglo veliko masovnost; masovnost organizacije / masovnost kulture
  21.      meroden  -dna -o prid. (ọ́) zastar., navadno v zvezi merosodni urad urad za kontrolo meril: pooblastila merosodnega urada
  22.      me  -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal 3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost // nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo ● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človekgastr. belo meso kokošje, telečje meso; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
  23.      mesoglédnik  -a m (ẹ̑) nekdaj oseba, usposobljena za pregled mesa zaklane živali: občinski mesoglednik
  24.      mesojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedov; mačke, volkovi in drugi mesojedi 2. ekspr. kdor rad je meso: tak mesojed kot sosed pa nisem
  25.      mesojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z mesom: volkovi, mačke in druge mesojede živali ◊ bot. mesojeda rastlina rastlina, ki z lepljivimi izločki lovi in s prebavnimi sokovi razkraja majhne žuželke

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA