Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
So (1.076-1.100) 
- fítosociologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih združbah ♪
- fítosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na fitosociologijo: fitosociološki sistem / fitosociološka karta; fitosociološko kartiranje ♪
- framasón tudi framazón -a m (ọ̑) zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar: do konca življenja je bil framason // zastar. brezverec, brezbožnik: svobodomislec si in framason, da veš ♪
- framasónski tudi framazónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na framasone ali framasonstvo, prostozidarski: framasonski nazori / framasonska loža osnovna organizacijska enota framasonov ♪
- framasónstvo tudi framazónstvo -a s (ọ̑) zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo: razvoj framasonstva v evropskih deželah ♪
- Francisov -a -o [frênsisov in fráncisov] prid. (ȇ; ȃ) strojn., v zvezi Francisova turbina in francisova turbina vodna turbina za srednje padce in srednje količine vode ♪
- gámsov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / žarg. gamsova brada gamsov čop ♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku ♪
- gamsovína in gámsovina -e ž (í; á) 1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino 2. gamsova koža: mehka gamsovina ♪
- gámsovka -e ž (á) 1. samica gamsa: gamsovka z mladiči 2. mn. hlače iz gamsove kože: vedno je nosil gamsovke ♪
- garsonjêra -e ž (ȇ) stanovanje iz ene sobe in pritiklin, navadno za samske osebe: kupil je garsonjero v stolpnici; vseliti se v garsonjero ♪
- gimnosofíst -a m (ȋ) za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov ♪
- gipsotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka mavčnih odlitkov kiparskih del ♪
- glásom predl. (ȃ) pisar., z rodilnikom na podlagi, po: glasom odredbe je udeležba obvezna ♪
- glasoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na glasoslovje: glasoslovni zakoni; glasoslovna pravila ♪
- glasoslóvje -a s (ọ̑) lingv. nauk o glasovih: glasoslovje in besedotvorje ♪
- glasotvóren -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki tvori, oblikuje artikulirane glasove: glasotvorne prvine ♪
- glasoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor glasuje: za predlog se je izrekla večina glasovalcev ♪
- glasoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasovanje: glasovalna pravica / glasovalne skrinjice so bile polne glasovnic; glasovalni listek glasovnica / publ., nav. slabš. glasovalni stroj vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
- glasoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki glasuje ♪
- glasovánje -a s (ȃ) glagolnik od glasovati: razveljaviti glasovanje; javno, tajno glasovanje; glasovanje o predlaganih kandidatih; glasovanje z dviganjem rok; izid glasovanja; zagotoviti pravico glasovanja / vzdržati se glasovanja; dati predlog na glasovanje ♪
- glasováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok ♪
- glasóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba zahteva, zlasti v sopranih, velik glasovni obseg; pevka z zavidljivo glasovno višino ♦ lingv. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov; lit. glasovna figura posebej izbrani in uporabljeni glasovi za pesniško izražanje glasóvno prisl.: glasovno bleščeč ♪
- glasovír -ja in -a m (ȋ) zastar. klavir: igrati na glasovir ♪
- glasovít -a -o prid. (ȋ) zastar. slovit, znan: glasovit učenjak; ustavil se je v glasoviti krčmi; glasovito ime ♪
- glasóvje -a s (ọ̑) več glasov, glasovi: glasovje slovenskega jezika ♪
951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 
