Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Snov (401-425)
- eskadrílja in eskadríla -e ž (ȋ) 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev ♪
- eskadrón -a m (ọ̑) voj. osnovna enota v konjenici: služil je v eskadronu konjeniške garde; eskadron huzarjev; konjeniški polk je imel šest eskadronov ♪
- estrogén -a m (ẹ̑) med. ženski spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona ♪
- etablírati -am dov. in nedov. (ȋ) star. ustanoviti, postaviti, osnovati: etablirati podjetje; v kraju se je etablirala tkalnica / zastar. etabliral se je v mestu kot splošni zdravnik naselil ♪
- éter 2 étra m (ẹ́) 1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje: gibanje Zemlje po etru ∙ publ. poslati sporočilo v eter, po etru po radiu 2. pesn. zrak, ozračje: jesenski veter nosi listje v eter; v sinjem etru kroži letalo ♪
- evangélij -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij
popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
- fabulatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
- fabulístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fabulo: fabulistični elementi v literarnem delu; obdelava fabulistične snovi; fabulistično ogrodje povesti / pisatelj ima izrazit fabulistični dar pripovedni ♪
- fagocít -a m (ȋ) nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu ♪
- fagocitírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti) ♪
- fagocitóza -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij ♪
- falánga -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
- falanstêrij -a tudi falanstêr -ja m (é; ȇ) soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote ♪
- fantazíja -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem ♪
- fantazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fantazijo, domišljijski: fantazijski svet; fantazijska podoba, predstava / fantazijska moč umetnikov / fantazijska laž pri otroku; fantazijsko prepletanje resničnega in izmišljenega / fantazijski privid; fantazijske blodnje fantazíjsko prisl.: fantazijsko zasnovana scena ♪
- farmakopéja -e ž (ẹ̑) farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil ♪
- fáza -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
- feljtón -a m (ọ̑) živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton ♪
- fenól -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov ♪
- fermentácija -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka ♪
- feromagnéten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se v zunanjem magnetnem polju močno omagneti: feromagnetne snovi ♪
- fianketírati -am [fja-] dov. in nedov. (ȋ) šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca ♪
- fiankéto -a [fja-] m (ẹ̑) šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj: igral je fianketo na daminem krilu ♪
- fíberglas -a [bǝr] m (ȋ) kem. umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole: skakalna palica iz fiberglasa ♪
- fibrín -a m (ȋ) biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501