Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Snov (26-50)

26.      nàdsnóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico ♪
27.      nasnovátelj  -a m (ȃ) knjiž., redko kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec ♪
28.      nasnováti  -snújem dov., nasnovál (á ú) 1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija 2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali 3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj nasnován -a -o: vse je bilo premišljeno nasnovano ♪
29.      nèosnován  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. neutemeljen, neupravičen: neosnovana trditev / neosnovan sum ♪
30.      nèosnovánost  -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja ♪
31.      nèsnóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni snoven: duša je nesnovna; nesnovno bitje ♪
32.      osnóva  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove socialistične družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka // kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina 2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale 4. lingv. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova 5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo // osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova ● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 6.500 din osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko ◊ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat ♪
33.      osnoválen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. ustanoven: osnovalni zbor ♪
34.      osnovánje  -a s (ȃ) glagolnik od osnovati: osnovanje društva / želja po osnovanju lastne države ♪
35.      osnovánost  -i ž (á) lastnost, značilnost osnovanega: verjeti v osnovanost idej / ugotovili so osnovanost pritožbe utemeljenost, upravičenost ♪
36.      osnovátelj  -a m (ȃ) zastar. 1. ustanovitelj, utemeljitelj: on je osnovatelj klinike / osnovatelj socializma 2. prireditelj, organizator: osnovatelji zborovanja ♪
37.      osnováti  osnújem dov., osnovál (á ú) 1. knjiž. ustanoviti: osnovati društvo, stranko; na šoli so osnovali več krožkov; osnoval se je nov odbor // ustvariti: osnovati (si) dom, družino / osnovati si pojme o svetu // postaviti, utemeljiti: ta filozof je osnoval svoj nauk, nazor 2. zastar. narediti, izdelati: osnoval je podroben načrt; on že ne bi mogel kaj takega osnovati 3. zastar. prirediti, organizirati: osnovati izlet, zborovanje ● zastar. o tem dogodku je osnoval pesem spesnil, napisal; zastar. kar je osnoval v svoji glavi, je tudi dokončal kar si je zamislil; zastar. v tem času so se osnovala nova mesta nastala, se razvila osnován -a -o 1. deležnik od osnovati: v mestu je bil osnovan poseben odbor; nanovo osnovana zadruga 2. v zvezi z na ki se opira na kaj, temelji na čem: teorija je osnovana na načelu enakopravnosti; delo je osnovano na ljudski motiviki 3. nav. ekspr. utemeljen, upravičen: trditev je osnovana / sum nanj ni osnovan ♪
38.      osnóven  -vna -o prid., osnóvnejši (ọ̑) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela 2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila // ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva 3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče // v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / osemletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol // v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija / Osnovna organizacija Zveze komunistov 4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine 5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo ◊ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; jur. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; lingv. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; muz. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; šol. posebna osnovna šola osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine osnóvni -a -o sam.: pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega ♪
39.      osnóvnica  -e ž (ọ̑) 1. geom. osnovna stranica ravninskega lika: osnovnica trapeza, trikotnika; dolžina osnovnice / osnovnica projekcijskega sistema presečnica osnovnih projekcijskih ravnin 2. knjiž., redko osnova, podlaga: materialna osnovnica družbe / vse kaže, da so nekatere osnovnice romana neresnične osnovne črte, sestavine ♪
40.      osnóvnik  -a m (ọ̑) lingv. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova: lastnosti samostalnikov se lahko izražajo v osnovniku, primerniku ali presežniku ♪
41.      osnovnošólec  -lca m (ọ̑) učenec osnovne šole: zborovanja so se udeležili gimnazijci in osnovnošolci ♪
42.      osnovnošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na osnovno šolo: osnovnošolska mladina / osnovnošolski učni predmeti; osnovnošolska berila / osnovnošolski učitelj / ima osnovnošolsko izobrazbo / ekspr. naredil je osnovnošolsko napako veliko, začetniško osnovnošólsko prisl.: osnovnošolsko se motiti ♪
43.      podsnóva  -e ž (ọ̑) um. podslikava: končati podsnovo / svetla podsnova slike ♪
44.      posnóviti  -im tudi posnovíti -ím dov., posnóvil (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž. uresničiti, konkretizirati: navdih posnoviti v besedi posnóvljen -a -o tudi posnovljèn -êna -o: posnovljene misli ♪
45.      práosnóva  -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. prvotna, začetna osnova: iskati praosnovo česa ♪
46.      prásnóv  -í ž (ȃ-ọ̑) filoz., po jonski filozofiji snov, iz katere je nastal kozmos: nevidni delci prasnovi; pren., knjiž. prasnov književne umetnine ♪
47.      preosnóva  -e ž (ọ̑) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje ♪
48.      preosnoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. preoblikovalec, preurejevalec: bil je preosnovalec literarne zgodovine / prizadevanja preosnovalcev družbe reformatorjev ♪
49.      preosnovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preosnovati: s preosnovanjem uprave se je stanje izboljšalo / čutili so potrebo po preosnovanju človeške družbe ♪
50.      preosnovátelj  -a m (ȃ) knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226