Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Snov (2.075-2.099)
- sêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb ◊ elektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava sêrijsko prisl.: ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati ♪
- sesálen -lna -o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki
se črpa, in črpalko ♪
- sesírek -rka [sǝs in ses] m (ȋ) 1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku: nad gostim mlečnim sesirkom je redka sirotka 2. knjiž. (krvni) strdek: sesirek lahko zamaši žilo; sesirek krvi ♪
- sestáva -e [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco 3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava: določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je
nastopilo v oslabljeni sestavi 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja ◊ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto ♪
- sestávek -vka [sǝs in ses] m (ȃ) 1. besedilo, navadno neliterarne vsebine: objaviti, prebrati sestavek; prirediti sestavek za tisk; kratek sestavek; sestavek o Cankarju; na začetku sestavka je opisana nesreča / časopisni sestavek; spominski sestavek / pismeni sestavek 2. knjiž. sestav, sklop: to je sestavek dveh strojev / osnovni sestavek stroja je motor sestavni del ◊ tisk. stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
- sestavína -e [sǝs in ses] ž (í) 1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov: v snovi prevladuje ta sestavina; glavna sestavina; izločiti odvečne sestavine; ugotoviti razmerje sestavin / hlapne, topne, trdne sestavine; organske in neorganske sestavine živih bitij // kar skupaj s čim drugim sestavlja, tvori kaj sploh: besede, glasovi in druge sestavine jezika; pravilna razporeditev sestavin dopisa / idejne, miselne sestavine; ugotoviti značilne sestavine osebnosti / socialnost je pomembna sestavina njegove pripovedi // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: lirske sestavine Cankarjevega pripovedništva / v nastopu so bile opazne športne sestavine 2. knjiž. sestavni del: razstaviti stroj na sestavine; naprava ima več sestavin ♪
- sestávljati -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata
sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
- sévati -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove 2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči ♪
- sežvrkljáti -ám [sǝž in sež] dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: sežvrkljati jajca ♪
- signalizátor -ja m (ȃ) 1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator 2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano 3. redko signalist: delo signalizatorja ♪
- sikatív -a m (ȋ) teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila ♪
- silikón -a m (ọ̑) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske lastnosti: impregnirati s silikoni ♪
- silogístika -e ž (í) filoz. nauk o silogizmih: osnove silogistike ♪
- sílos -a m (ȋ) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog // agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih ♪
- sindikát -a m (ȃ) 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev ♪
- sinergíja -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
- sinergízem -zma m (ȋ) 1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic 2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona ♪
- sinópsis -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij ♪
- sinóptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah ◊ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov sinóptično prisl.: to je prikazano sinoptično ♪
- sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri
kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
- sintetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
- sípa 1 -e ž (í) sipek pesek: s sipo posuta pot / reka je naplavila veliko sipe mivke // pog. (kristalni) sladkor: potresti sadje s sipo / sladkor v sipi // redko sipka snov sploh: premogova sipa / padala je snež(e)na sipa sipek sneg ♪
- sípek -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti ♪
- sípkost -i ž (í) lastnost, značilnost sipkega: sipkost peska, snovi ♪
- sipljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) sipa, usipa: sipljiva snov / sipljivo pobočje ♪
1.950 1.975 2.000 2.025 2.050 2.075 2.100 2.125 2.150 2.175