Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Snov (1.550-1.574)


  1.      podáljšek  -ška m (ȃ) del česa, s katerim se kaj podaljša: izdelati podaljšek rokavov; zgraditi podaljšek objekta; stekleni podaljšek cevi / pustiti nekaj blaga za podaljšek podaljšanje ◊ lingv. podaljšek osnove; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; šport. podaljšek tekme čas, ki se doda določenemu času igre zaradi neodločenega izida, kadar je treba določiti zmagovalca ♪
  2.      podaljševánje  -a s (ȃ) glagolnik od podaljševati: podaljševanje šolanja / podaljševanje osnove ♪
  3.      podaljševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j ♪
  4.      podáti  -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal ∙ knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata // knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo // šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati / umetniško podati pokrajino upodobiti ♦ šol. podati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo podáti se 1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda 2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti / podati se spat, k počitku iti / podati se na pot // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati 3. raba peša vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati / vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva 4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / redko razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla ● nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda podán -a -o: vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet ♪
  5.      podávati  -am nedov. (ȃ) zastar. dajati: podavali so mu svoje izdelke / podavati zavetje mrčesu / podavati zemljepisno snov na različne načine podajati ♪
  6.      podbárvati  -am dov. (ȃ) um. nanesti osnovno barvo: pripraviti platno za slikanje in ga podbarvati; pren. ironično podbarvati groteske iz meščanskega življenja ♪
  7.      pòdenôta  -e ž (ȍ-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot ♪
  8.      podlága  -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
  9.      podlístkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podlistkarje ali podlistek: podlistkarska snov / skromni podlistkarski honorarji / podlistkarski roman ♪
  10.      podlóga  -e ž (ọ̑) 1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo 2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga // kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo 3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov ◊ film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila ♪
  11.      podložíti  -ím dov., podlóžil (ȋ í) 1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj // dati valiti: podložiti koklji jajca 2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih 3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu ● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti ◊ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; muz. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka podložèn -êna -o: z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila ♪
  12.      pódnica  -e ž (ọ̄) deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice ♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča // nav. mn., redko pod: pometati podnice; tolči s petami ob podnice / škripanje podnic ♪
  13.      podolít  -a m (ȋ) obloga iz umetne snovi, polnil in mehčal, navadno podložena z jutovino: polagati podolit; linolej, podolit in topli pod ♪
  14.      podrást  -i in -í ž (ȃ) rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča ♪
  15.      podrúžničen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole ♪
  16.      podslíkati  -am dov. (ȋ) um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo; pren. pisatelj je roman socialno podslikal podslíkan -a -o: oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela ♪
  17.      podslikáva  -e ž (ȃ) glagolnik od podslikati: slikar je končal šele podslikavo // prva, osnovna barvna plast: svetle črte na temni podslikavi ♪
  18.      podslikávati  -am nedov. (ȃ) um. nanašati prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikavati s temno barvo ♪
  19.      podstát  -i ž (ȃ) knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti ♪
  20.      podstáva  -e ž (ȃ) 1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek 2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na napačni podstavi / izračunati na podstavi podatkov; razpisali so volitve na podstavi sklepa zbora po sklepu ● star. plašč s podstavo iz ovčje kože podlogo ◊ lingv. del tvorjene besede brez obrazil; besedna zveza, iz katere se delajo tvorjene besede ♪
  21.      pòdstávba  -e ž (ȍ-ȃ) publ. osnova, podlaga: ustvariti podstavbo gospodarstva / družbena podstavba ekonomska baza družbe ♪
  22.      pòdtísk  -a m (ȍ-ȋ) tisk. enobarvna ali večbarvna osnova, na katero se kaj tiska, piše: spričevalo z zelenim podtiskom ♪
  23.      pòdzavéden  -dna -o prid. (ȍ-ẹ́ ȍ-ẹ̄) podzavesten: podzavedne osnove pesniške osebnosti / ta nujnost je bila takrat še podzavedna nezavedna pòdzavédno prisl.: podzavedno je to čutila ♪
  24.      poenôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od poenotiti: poenotenje knjižnega jezika; poenotenje načel, učne snovi / nasilno poenotenje je vzbudilo odpor ♪
  25.      poétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesniški: poetske stvaritve / poetski izraz, jezik / poetsko razpoloženje poétsko prisl.: pesnik je snov poetsko preoblikoval ♪

   1.425 1.450 1.475 1.500 1.525 1.550 1.575 1.600 1.625 1.650  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA