Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Snov (1.475-1.499)


  1.      pasijón  -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha ♪
  2.      pásta  -e ž (ȃ) mehka, mazava snov za a) čiščenje, loščenje: namazati tla s parketno pasto; pasta za čevlje / pog. zobna pasta krema za zobe b) mazanje, zaščito: kontracepcijska pasta ◊ teh. brusilna, polirna pasta ♪
  3.      pavperizácija  -e ž (á) knjiž., redko osiromašenje, obubožanje: pavperizacija kmečkega prebivalstva / pavperizacija dežele / pavperizacija besednega zaklada ♦ ekon. pavperizacija v kapitalizmu pojav, ko se vedno širšim plastem prebivalstva slabša materialna osnova za življenje ♪
  4.      pavperízem  -zma m (ȋ) ekon., v kapitalizmu pojav, ko se vedno širšim plastem prebivalstva slabša materialna osnova za življenje: vzroki pavperizma ♪
  5.      pavšálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na pavšal: prejema pavšalni honorar; pavšalni prispevki, zneski; pavšalne norme, obveznosti / pavšalna poštnina ♦ ekon. pavšalno obdavčenje obdavčenje, pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove 2. publ. približno podan, povprečen, posplošen: dajal je pavšalne izjave; pavšalna trditev pavšálno prisl.: pavšalno določati, odmerjati davek; pavšalno ugotavljati kaj ♪
  6.      pážiti  -im nedov. (á ȃ) 1. nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: pažiti stene; pažiti hlev s slamo 2. redko dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; mašiti: pažiti luknje, razpoke ♪
  7.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  8.      pečáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica ♪
  9.      pektín  -a m (ȋ) kem. lepljiva organska snov, ki jo vsebujejo mehki in mesnati deli rastlin: pektin v jabolkih; vloga pektina pri izdelovanju marmelade ♪
  10.      pektínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pektin: pektinski ekstrakt / pektinske snovi ♪
  11.      pelóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pelod: pelodna celica / pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici ♪
  12.      péna  -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov ◊ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom ♪
  13.      pénast  -a -o prid. (ẹ́) 1. poln pen: penasta voda; penasto mleko; kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj 2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi // navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume ◊ grad. penasti beton penjeni beton pénasto prisl.: gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni ♪
  14.      penetrácija  -e ž (á) 1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija 2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les ♪
  15.      penetrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les ♪
  16.      penílo  -a s (í) teh. snov, ki povzroča penjenje: dodati zmesi penilo ♪
  17.      pènk  medm. (ȅ) posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: penk, je udaril kamen, ki je priletel s skale; pritisnil je na petelina in sprožil: penk ♪
  18.      pepél  -a [eu̯] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaven ♦ teh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom ♪
  19.      pepelíka  -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat ♪
  20.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom ♪
  21.      pepsín  -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
  22.      peptón  -a m (ọ̑) biol., kem. produkt presnove beljakovin zlasti pod vplivom pepsina ♪
  23.      perborát  -a m (ȃ) kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat ♪
  24.      permanganát  -a m (ȃ) kem., navadno v zvezi kalijev permanganat temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina kalijevega permanganata ♪
  25.      permeabílnost  -i ž (ȋ) knjiž. sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam; prepustnost: povečati permeabilnost / permeabilnost celične membrane, opne, pergamenta ♦ fiz. magnetna permeabilnost razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in gostoto magnetnega polja v praznem prostoru ♪

   1.350 1.375 1.400 1.425 1.450 1.475 1.500 1.525 1.550 1.575  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA