Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Snov (1.425-1.449)


  1.      ósemléten  -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑) 1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave 2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let ♪
  2.      osemlétka  -e [sǝm] ž (ẹ̑) osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo ♪
  3.      osemlétkar  -ja [sǝm] m (ẹ̑) pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole ♪
  4.      osénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila 3. redko zasenčiti: z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile osénčen -a -o: osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči ♪
  5.      osíp  -a m (ȋ) šol. s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje: znižati osip v osnovnih šolah; osip študentov; odstotek osipa ∙ publ. osip članstva izstopanje iz organizacije, društva ♦ gozd. osip iglic glivična bolezen iglavcev, ki povzroča odpadanje iglic ♪
  6.      oskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli ● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel oskrbljèn -êna -o: poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena ♪
  7.      oskrbljênost  -i ž (é) lastnost, stanje oskrbljenega: prizadevati si za oskrbljenost tržišča; oskrbljenost zemlje s hranilnimi snovmi / knjiž. oskrbljenost in urejeno življenje ugodno vplivata nanj preskrbljenost ♪
  8.      osmerostrán  in osmerostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma ♪
  9.      osmíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število osem: osmiški sestav ♪
  10.      osmótičen  in ozmótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osmozo: osmotični pojavi / osmotični tlak osmótično in ozmótično prisl.: osmotično oddajati snovi ♪
  11.      osmóza  in ozmóza -e ž (ọ̑) fiz., kem. pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano: zakoni osmoze / obratna osmoza prehajanje snovi skozi polprepustno membrano v smeri večje koncentracije te snovi; pren., publ. plemenska, rasna osmoza ♪
  12.      osnútek  -tka m (ȗ) 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan: napisati, sestaviti osnutek; zakonski osnutek; osnutek statuta, ustave / idejni osnutek za roman / delo je šele v osnutku ∙ knjiž. vsa stvar je šele v osnutku se je šele začela // risba, skica, ki približno podaja videz kakega objekta, predmeta: izdelati osnutek za kostume in dekoracijo / od osnutka do spomenika je dolga pot 2. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti osnutek // osnovne niti: osnutek je navadno iz drugačnega materiala kot votek ♪
  13.      osrédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja v sredi, središču: osrednji del mesta; osrednji prostor v hiši; osrednja lega predmeta / osrednji del kolesa 2. ki deluje, vodi iz središča: osrednji odbor, organ; osrednja vlada; osrednje vodstvo stranke / osrednje gledališče najpomembnejše gledališče narodne ali državne skupnosti, zlasti glede na pomembnost repertoarja in kvaliteto uprizoritev 3. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti: osrednji problemi gospodarske politike; osrednja oseba v romanu; nekaj let je bil urednik naše osrednje leposlovne revije; osrednja tema v razpravi; osrednje vprašanje / publ. posvetiti čemu osrednjo pozornost največjo ◊ anat. osrednji kanal kanal v hrbtenjači, napolnjen s hrbtenjačno tekočino; osrednje živčevje živčevje, ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; biblio. osrednji katalog centralni katalog; šol. osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami ♪
  14.      ostánek  -nka m (ȃ) 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote: nekaj denarja je razdelil, ostanek pa je obdržal; ostanek hlebca; izpiti še ostanek vina / plačati ostanek dolga / knjiž.: ostanek dneva je preživel s prijatelji; ostanek poti je prehodil peš zadnji del // nav. mn. kos blaga, ki ga ni mogoče (raz)rezati na manjše kose za prodajo: kupiti, prodajati ostanke; ostanek za hlače, krilo / ta obleka je iz ostanka 2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ostanki grajskega obzidja; najti ostanke izumrlih živali / v rokah je držal ostanek metle; ekspr. to so le ostanki ceste, pravzaprav kolovoz // del česa, kar je obstajalo v veliki količini, v visoki stopnji: ta etnična skupina predstavlja ostanek številnega naroda / ostanki stare miselnosti; ostanki ljudskih šeg / ekspr. to so le ostanki nekdanje lepote, slave // kar po kakem procesu od česa še ostane: izločiti ostanek snovi s segrevanjem; les izgoreva skoraj brez ostankov; ostanek pri luženju 3. nav. mn., navadno s prilastkom del česa, ki se ne a) porabi pri izdelavi, predelavi: lesni, mesni, tekstilni ostanki b) poje, popije: ker je prišel prepozno domov, je dobil le ostanke; jesti, piti ostanke; na mizi je še polno ostankov / ostanki od kosila // kar ostane od kakega pridelka po (po)spravljanju: pobirati ostanke v sadovnjaku, vinogradu; ostanki po žetvi 4. mn., ekspr., s prilastkom mrtvo telo, truplo: pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj 5. glagolnik od ostati: njegov ostanek v krčmi je povzročil govorice ● zastar. nikjer nima ostanka obstanka; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; publ. najstarejši ostanki kulturnega delovanja človeka sledovi, dokazi; publ. obračunati z ostanki preteklosti kritično presoditi negativne stvari, ki so se ohranile iz preteklosti; publ. zbirka se brez ostanka vključuje v tradicionalno poezijo popolnoma ◊ arheol. ostanki kolišč; ostanki paleolitika; fiz. destilacijski ostanek; mat. ostanek število, ki ostane od deljenca po deljenju; pal. fosilni ostanki ♪
  15.      osteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati podoben steklu: riž zalijemo, ko ostekleni ♦ metal. pesek ostekleni se spremeni v steklasto snov 2. ekspr. postati negiben, tog: ostekleneli so od groze / ko je to videl, mu je obraz osteklenel // v zvezi z oči na široko odpreti veke in ne premakniti zrkla: bolniku oči osteklenijo / ob pogledu na ta prizor so jim osteklenele oči osteklenèl in osteklenél -éla -o: osteklenel pogled; gledal ga je z osteklenelimi očmi ♪
  16.      osteoporóza  -e ž (ọ̑) med. zmanjšana trdnost kosti zaradi pomanjkanja anorganskih snovi, krhkost kosti: preprečevati osteoporozo ♪
  17.      osvájanje  -a s (á) glagolnik od osvajati: osvajanje tujih ozemelj; imperialističen značaj Napoleonovih osvajanj / osvajanje vesolja / osvajanje ženskih src / osvajanje učne snovi ♪
  18.      osvájati  -am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje 3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen // vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja 4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta 5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke ● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblast osvajajóč -a -e 1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč 2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto ♪
  19.      osvéta  -e ž (ẹ̑) zastar. maščevanje: snovati osveto / to je storil iz osvete // v zvezi krvna osveta krvno maščevanje: tam še obstaja krvna osveta ♪
  20.      osveževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje osvežujóč -a -e: osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz ♪
  21.      osvojítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od osvojiti: osvojitev dežele / upati na osvojitev prvega mesta / spominska osvojitev snovi; osvojitev proizvodnje strojnih delov 2. knjiž., redko kar je osvojeno: razširil je osvojitve svojega očeta ♪
  22.      osvojíti  -ím dov., osvójil (ȋ í) 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet ♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe ● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto ♪
  23.      otájati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led: otajati živilo; meso se je že otajalo / odjuga otaja poti; pren., ekspr. nobeni ni otajal srca 2. ekspr. narediti, da kdo preneha biti molčeč, nedostopen: vino ga je otajalo otájati se prenehati biti pokrit z ledom: zemlja se je otajala; jezero se je že otajalo / led se otaja; pren., ekspr. odnosi med državama so se otajali otájan -a -o: otajano meso ♪
  24.      otíp  -a m (ȋ) 1. značilnost snovi, zlasti tkanine, ki se zaznava s tipom, tipanjem: po videzu in otipu so ta vlakna podobna volni; tkanina z mehkim, svilenim otipom ♦ tekst. hladni otip ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti 2. glagolnik od otipati: oceniti kvaliteto blaga z otipom / otip z rokami, ustnicami / na otip prijetna tkanina ♪
  25.      otipljív  -a -o prid., otipljívejši (ȋ í) 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo 2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva // prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv ● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren otipljívo prisl.: otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli ♪

   1.300 1.325 1.350 1.375 1.400 1.425 1.450 1.475 1.500 1.525  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA