Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Snov (1.251-1.275)
- nètaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne tali: netaljive snovi ♦ teh. netaljiva elektroda ♪
- nètežáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna ♪
- netílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica ♪
- netívo -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva ♪
- netljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja ♪
- nètôpen -pna -o prid. (ȅ-ó) ki ni topen: netopne snovi; maščobe so netopne; v vodi netopen ♪
- nètopljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni topljiv: netopljive snovi ♦ kem. v vodi netopljivo barvilo ♪
- nètopljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost netopljivega: netopljivost snovi ♪
- nèugonobljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neuničljiv: neugonobljiva snov; neugonobljivo pohištvo trdno, trpežno / to je izredno delaven, neugonobljiv človek / neugonobljivo hrepenenje zelo veliko ♪
- nèugonobljívost -i ž (ȅ-í) knjiž. neuničljivost: neugonobljivost snovi ♪
- nèuničljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neuničljivega: neuničljivost snovi / ekspr. prepričanje o neuničljivosti čet ♪
- nèvnetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne vname: nevnetljiv plin; nevnetljive snovi ♪
- nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
- nevtríno -a m (ȋ) fiz. osnovni delec brez električnega naboja in brez mase: nevtrino nastane pri radioaktivnem razpadu ♪
- nevtrón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec brez električnega naboja: meriti gostoto nevtronov v reaktorju; protoni in nevtroni ♪
- nèzadôsten -tna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen ♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno ♪
- nèzgorljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne zgori: nezgorljiva snov // teh. v ognju obstojen: nezgorljivi material; nezgorljiva opeka / nezgorljive omare ognjevzdržne omare ♪
- nèzgorljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezgorljivega: nezgorljivost nekaterih snovi / nezgorljivost azbesta ♪
- nèzlômen -mna -o prid. (ȅ-ó) zastar. nezlomljiv: nezlomna snov / človek z nezlomno voljo ♪
- nèzlomljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezlomljivega: nezlomljivost in elastičnost snovi / ekspr. nezlomljivost volje ♪
- nèžív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega ♪
- niánsa -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške
duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje ♪
- ničálnica -e ž (ȃ) tekst. nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica ♪
- ničejánstvo tudi nietzschejánstvo -a [niče-] s (ȃ) filoz. Nietzschejeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: nasprotnik, pristaš ničejanstva ♪
- nìt níti ž (ȉ ȋ) 1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi: nit se je pretrgala; navijati, odstriči nit; presti, sukati nit; nabrati na nit; bombažna, svilena nit; debela, močna nit; dvojna nit; šop niti / nit za krpanje / vdeti nit v šivanko sukanec; pren. na domači kraj ga vežejo nevidne niti; svoje niti so napeljali po vsej državi // navadno s prilastkom kar je temu podobno: gumijasta nit; vtkati zlate niti; pog. fižol brez niti brez žil / mišične niti mišična vlakna 2. ekspr., z rodilnikom kar tvori (strnjeno) zaporedje dogajanj, dogodkov: neskončna nit njenih vprašanj / nadaljevati nit razpravljanja 3. ekspr., s prilastkom kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del: ti odnosi so idejna nit romana; govornik se je zmedel, nato pa znova našel nit zgodbe / to je rdeča nit vseh pogovorov ● ekspr. v lase se ji vpletajo srebrne niti začenja siveti; ekspr. vse
niti propagande ima v svojih rokah odloča o njej; knjiž. iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov rešilno, odrešilno sredstvo; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. zmešal mu je vse niti preprečil njegove načrte; ekspr. njegovo življenje visi na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; ekspr. biti moker do zadnje niti popolnoma, čisto; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ◊ bot. prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika; gastr. skuhati sladkor do niti do take stopnje, da se za kapljo, ki pade z žlice, naredi zelo tanek curek; med. kirurška nit; tekst. efektna nit namenoma neenakomerno izdelana; osnovne niti podolžne niti v tkanini; votkovne niti prečne niti v tkanini; zool. živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus
♪
1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351