Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (6.634-6.658)


  1.      špèh  špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena ♪
  2.      špeháč  -a m (á) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača ♪
  3.      špehár  tudi špêhar -ja m (á; ȇ) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje ♪
  4.      špelúnka  -e ž (ȗ) knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami; predmestna špelunka ∙ knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja ♪
  5.      špíla  -e ž (ȋ) tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo ♪
  6.      špírit  -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit ● žarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel ◊ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol ♪
  7.      špíža  -e ž (ȋ) star. jed: v skledi je bila slaba špiža ali pa še te ni bilo ♪
  8.      štáb  -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov ♪
  9.      štaféta  -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti ♪
  10.      štaféten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico ∙ ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo ♪
  11.      štála  -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena ♪
  12.      štéti  štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do novega leta; odzdaj se bo vse blago štelo, da ne bo goljufije preštevalo; trikrat so se šteli, če so vsi / vojna leta se mu za pokojnino štejejo dvojno / šteti denar 3. s števnikom ali z izrazom količine izraža, da so pri osebku sestavine, deli v takem številu, kot ga nakazuje števnik ali izraz količine: garnitura šteje več elementov; njegova knjižnica je štela več tisoč knjig; mesto šteje sto tisoč prebivalcev; odbor šteje petnajst ljudi 4. upoštevati pri štetju, številu česa: ali mene ne boste šteli zraven; če ne štejem tebe, nas bo devet // upoštevati, obravnavati v kaki celoti: pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz / ta opravila štejemo v redno zaposlitev; vsak tek posebej se šteje v končni vrstni red 5. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: marsikdo bi se rad štel k umetnikom; šteti koga med slavne osebnosti; štel se je med njegove prijatelje / kite štejemo k sesalcem / z oslabljenim pomenom: štejejo ga k dobrim delavcem je dober delavec; star. srečnega se štejem, da sem vas spoznal srečen sem // knjiž. spadati, soditi: k domačiji šteje tudi hlev; ljubezenski prizori štejejo med priljubljene pisateljeve motive; določiti, kaj šteje v redno delo; ta država šteje v skupino gospodarsko nerazvitih 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka; imeti: tako ravnanje štejem za napačno, žaljivo; štel jo je za zelo srečno; to mestno zemljišče se šteje za urejeno / sestri sta svojega brata šteli za nasprotnika; ne šteje ga več za sina; štel se je za Slovenca; to dejanje se je štelo za upor ● ekspr. šteje samo dokaz, drugo ne upošteva se; ekspr. njegovi romani (nekaj) štejejo so pomembni, dobri; v takih razmerah noben predpis več ne šteje ne velja; ekspr. že štejem dneve do počitnic nestrpno čakam počitnice; ekspr. gospodar ji je štel grižljaje pazil, da ne bi veliko pojedla; ekspr. šteti komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; knjiž. dekle šteje dvajset let je staro; šteti komu kaj v dobro, v zlo, za slabo upoštevati, da je kdo kaj dobrega, zlega, slabega naredil; šteli so, da smo si v sorodu imeli so nas za sorodnike; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; ekspr. tako je suha, da bi ji lahko rebra štel zelo štéti se nar. biti domišljav, prevzeten: sosed se šteje; kaj se boš štela, saj nisi nič posebnega štéti si z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža priznanje velike vrednosti ali veljave: v čast si štejem, da ste prišli; v posebno prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami; štejem si v srečo, da sem te našla / tega si ne moreš šteti v (veliko) zaslugo štét -a -o: šteti dnevi so že minili; štet je med najboljše delavce ∙ ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; sam.: opozarjati na značilnosti štetega ♪
  13.      števílka  -e ž (ȋ) 1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami // navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številka 2. pog. število: matematika se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila 3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke 4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke 5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka ● ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; žarg., šport. pravkar je startala številka tri tekmovalec s startno številko tri; ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk ◊ adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana trinajstmestno število kot identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah o občanu v republiki; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
  14.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje ♪
  15.      štíridélen  -lna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri dele: spremeniti štiridelno blazino v naslanjač / štiridelna omara ♪
  16.      štíridesetlétnica  -e ž (ȋ-ẹ̑) 1. štirideseta obletnica: proslavljali so štiridesetletnico pisateljeve smrti 2. štirideset let stara ženska: prisedla je prikupna štiridesetletnica ♪
  17.      štírinajsti  in štirinájsti -a -o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu štirinajst: otroci od sedmega do štirinajstega leta; bilo je štirinajstega [14.] maja; delo je končal ob štirinajsti (uri) 14h / prva svetovna vojna se je začela štirinajstega leta leta 1914; štirinajsto [14.] stoletje od 1300 do 1400; sam.: pohod Štirinajste na Štajersko 14. divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ♪
  18.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
  19.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami ♪
  20.      štórklja  -e ž (ọ̑) 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja ∙ evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec ♦ zool. bela, črna štorklja 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja ♪
  21.      štríhati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati: štrihati vrata ● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  22.      štŕkavec  -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
  23.      štrúčica  -e ž (ú) manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla ♪
  24.      štrúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko ♪
  25.      štrúčnica  -e ž (ȗ) podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico ♪

   6.509 6.534 6.559 6.584 6.609 6.634 6.659 6.684 6.709 6.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA