Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sla (6.509-6.533)
- svoját -i ž (ȃ) slabš. ničvredni, malovredni ljudje: po cestah je polno svojati; razbojniška, tatinska svojat / fašistična svojat je požigala in morila / prišel je s svojo svojatjo druščino, družbo // v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: svojat zahteva enakopravnost ♪
- svojína -e ž (í) knjiž. 1. last, lastnina: prilastiti si tujo svojino / v povedni rabi: posestvo je zdaj svojina vseh bratov in sester; z oslabljenim pomenom ta hiša je družbena svojina ∙ knjiž. njegove pesmi so svojina vsega naroda pozna, ceni jih ves narod 2. lastnost, značilnost: marljivost je njegova glavna svojina ♪
- svójstvo -a s (ọ̑) star. 1. lastnost: delavnost je njegovo glavno svojstvo; njeno slabo svojstvo je, da ne zna molčati / prirojena svojstva // značilnost: to je svojstvo našega jezika 2. sposobnost, zmožnost: duševna in telesna svojstva učenca ● zastar. zamenjal ga bo v svojstvu poveljnika kot poveljnik ♪
- šabésa -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso ♪
- šáhovec -vca m (ȃ) zastar. šahist: slab šahovec ♪
- šájkača -e ž (ȃ) v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo: nosil je šajkačo; vojak s šajkačo na glavi ♪
- šakál -a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: krvoločen šakal; slišati je zavijanje šakalov 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi ♪
- šála -e ž (á) 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares ● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti
resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto ♪
- šalúpa -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo ♪
- šansonétka -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
- šantáč -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
- šántast -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast ♪
- šantáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
- šántav -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
- šántavec -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
- šántavost -i ž (á) slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost ♪
- šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
- šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
- šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani ♪
- šarlatánstvo -a s (ȃ) slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo ♪
- šášlik -a m (ȃ) gastr. pečeni koščki mesa, slanine in čebule: šašlik z rižem ♪
- šató -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja; šodo: narediti šato ♪
- ščáv -a m (ȃ) nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: zasmehovali so ga, ker se je družil s ščavi / kot psovka ven, ščavi ♪
- ščáva 2 -e ž (ȃ) slabš., v italijanskem okolju Slovenka, Jugoslovanka: zmerjali so ga, da se druži s ščavo ♪
- ščávje -a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja ● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože ♪
6.384 6.409 6.434 6.459 6.484 6.509 6.534 6.559 6.584 6.609