Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sla (59-83)
- slád -a tudi -ú m (ȃ) osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad ♪
- sladak gl. sladek ♪
- sladár -ja m (á) delavec v sladarni: zaposlen je kot sladar ♪
- sladárna -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno ♪
- sladčíca -e ž (í) zastar. 1. slaščica: postregla jim je s sladčicami; prodajalnica sladčic 2. sladka pijača: požirek sladčice ♪
- sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča ◊ agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko
zelje kuhano sveže zelje sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko ♪
- sláden 1 -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slad: sladne tropine / sladna kava kava iz praženega slada, navadno ječmenovega ◊ kem. sladni sladkor disaharid, pridobljen iz škroba; maltoza ♪
- sláden 2 -dna -o prid. (á) zastar. nasladen, čuten: sladne predstave ∙ zastar. govoriti s sladnim glasom pretirano prijaznim ♪
- sladéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. postajati sladek: če je jesen sončna, grozdje sladi 2. imeti nekoliko sladek okus: to vino prijetno sladi ♪
- sladíca -e ž (í) sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico; postreči s sladico / sadna sladica ◊ agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva ♪
- sladìč -íča m (ȉ í) knjiž. sladka koreninica: pijača z okusom po sladiču ♪
- sladíka -e ž (í) bot. srednje velika latasta trava, ki raste po vlažnih tleh, Glyceria: plavajoča sladika ♪
- sladíkast -a -o prid. (í) nekoliko sladek: kri ima sladikast okus ∙ knjiž. sladikasto govorjenje nenaravno, izumetničeno ♪
- sladílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slajenje: sladilno sredstvo / sladilna moč medu ♪
- sladílo -a s (í) snov, ki daje hrani sladek okus: uporabljati med kot sladilo / naravna, umetna sladila ● zastar. jedi je dodala razne dišave in sladila začimbe ♪
- sladíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati sladko: sladiti čaj z medom 2. ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: obiski otrok so mu sladili starost; sladiti komu življenje ♪
- sladkáč -a m (á) ekspr. kdor se dobrika, prilizuje: sladkačem se je izogibala ♪
- sladkánje -a s (ȃ) glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno ♪
- sladkaríja -e ž (ȋ) jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov: dal je otroku sladkarije, da bi ga potolažil; rad ima sladkarije ∙ zastar. ti ljudje so se hranili s samimi sladkarijami s poslasticami ♪
- sládkast -a -o prid. (ā) nekoliko sladek: sir s sladkastim okusom / sladkast vonj cvetja ♪
- sladkáti -ám nedov. (á ȃ) delati sladko: sladkati čaj, kompot, testo; kavo si je preveč sladkal sladkáti se ekspr. 1. jesti, uživati kaj sladkega: rad se sladka; sladkati se s sladoledom // jesti, uživati kaj dobrega sploh: sladkati se s pečenko; že dolgo se ni nič sladkal; pren. sladkal se je z lahkimi romani 2. dobrikati se, prilizovati se: ni njegova navada, da bi se sladkal; kaj se mi sladkaš sladkán -a -o: preveč sladkan čaj; z medom sladkana potica ♪
- sladkàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. nenaraven, izumetničen: govoriti s sladkavim glasom; sladkavo govorjenje ♪
- sládkica in sladkíca -e ž (á; í) nar. vzhodno jabolko ali hruška sladkega okusa ♪
- sládko -ega s (á) zlasti v srbskem okolju sadje, kuhano v sladkorju: pripraviti sladko; sladko iz sliv; prim. sladek ♪
- sladko... prvi del zloženk nanašajoč se na sladek: sladkobeseden, sladkogled ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209