Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (5.534-5.558)


  1.      pustolóvščina  -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina ♪
  2.      pustúh  -a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha ♪
  3.      púška  -e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju ◊ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška ♪
  4.      pútka  -e ž (ū) 1. ljubk. kokoš: tri putke ji je odnesla lisica; spekla je mastno putko 2. ekspr. mirna, ponižna, navadno manj bistra ženska: spet pelje svoji dve putki na sprehod / ti si prava putka ♪
  5.      rabíti  in rábiti -im nedov. (ȋ á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo // delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja 2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: partizani so uničevali vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja 4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce 5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom ● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; žarg. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva ◊ lingv. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi rábljen -a -o 1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime 2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka ♪
  6.      rabulístika  -e ž (í) knjiž. spretno, zvito spreminjanje smisla besed, zakonov: v poklicu si je večkrat pomagal z rabulistiko; v njegovem spisu je mnogo protislovij in rabulistike ♪
  7.      racáti  -ám nedov. (á ȃ) zibaje se, na široko hoditi: račke so racale po dvorišču / ekspr.: debela natakarica je racala med mizami; njena hčerkica že raca // slabš. hoditi: ves dan so racali po prašni cesti racáje: žival se je racaje zibala po poti racajóč -a -e: racajoč otrok; racajoča hoja ♪
  8.      racionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje 3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati 4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah ◊ mat. odpraviti koren racionalizíran -a -o: racionaliziran postopek ♪
  9.      racionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo: racionirati zalogo mesa, olja / racionirati preskrbo prebivalstva racioníran -a -o: sladkor je bil racioniran; racionirana preskrba ♪
  10.      ráčka  -e ž (á) 1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački 2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko // plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko ♪
  11.      račúnar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. matematik: teorija znanega računarja / bil je najboljši računar v razredu 2. slabš. preračunljiv človek: je hladen, pretkan, velik računar; ne mara računarjev; imajo ga za računarja ♪
  12.      račúnarski  -a -o prid. (ȗ) slabš. preračunljiv: računarski človek / računarsko vedenje račúnarsko prisl.: njegove besede zvenijo računarsko ♪
  13.      račúnarstvo  -a s (ȗ) slabš. preračunljivost: ni ga marala zaradi njegovega računarstva; računarstvo in pohlep ♪
  14.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
  15.      rádenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina; sam.: pog. dva deci radenske dva decilitra radenske slatine ♪
  16.      radiográm  -a m (ȃ) ptt radiotelegram: poslati, prejeti radiogram; kablogram in radiogram ♪
  17.      rádiotelegrám  -a m (ā-ȃ) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo ♪
  18.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj ♪
  19.      rafinácija  -e ž (á) rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja ♪
  20.      rafineríja  -e ž (ȋ) tovarna za rafiniranje: zgraditi rafinerijo; delati v rafineriji; sladkorna rafinerija; rafinerija bakra, nafte, olja ♪
  21.      rafiníranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa; rafiniranost v vedenju in izražanju ♪
  22.      rafinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale rafiníran -a -o 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti ♪
  23.      ráglja  -e ž (ȃ) 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic ♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta ♪
  24.      rágljast  -a -o prid. (ȃ) slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom ♪
  25.      ragljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale ragljáje: ura je ragljaje odbila polnoč ♪

   5.409 5.434 5.459 5.484 5.509 5.534 5.559 5.584 5.609 5.634  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA